Organizacije
SICENTER Center za socialne indikatorje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.01 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Ekonomske vede |
| 5.02.02 |
Družboslovje |
Ekonomija |
Poslovne vede |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S188 |
Družboslovje |
Razvojna ekonomika |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| S196 |
Družboslovje |
Socialna ekonomika |
| S189 |
Družboslovje |
Organizacijske vede |
| P160 |
Naravoslovno-matematične vede |
Statistika, operacijsko raziskovanje, programiranje, aktuarska matematika |
| Koda |
Opis |
| 1 |
Svetovanje |
| 2 |
Raziskovanje |
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
7 |
130 |
120 |
17,14 |
| Scopus |
11 |
194 |
184 |
16,73 |
Raziskovalni projekti ARIS (5)
Legenda
Raziskovalni in infrastrukturni programi ARIS (3)
Legenda
Mednarodni projekti (1)
Opis
SICENTER (Center za socialne indikatorje) v Ljubljani je zasebna neprofitna raziskovalna organizacija, registrirana pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Osnovna orientacija pri raziskovanju in svetovanju je področje analize ekonomskih in socialnih indikatorjev na raznih ravneh agregacije, z uporabo v ekonomiji in drugih družbenih vedah, poslovnem svetu in statistiki.
V empiričnih raziskavah in odločanju je umetnost uporabe in razumevanja različnih pogledov na podatke bistvena za odkrivanje relevantnih zaključkov. Center razvija konceptualni in analitični pristop, ki na nov način povezuje primerjave v času in prostoru. Ta pristop omogoča nov pogled pri primerjalni analizi na mnogih področjih ter nudi novo statistično mero, koncept večdimenzionalne primerjave in evalvacije, kar prispeva nove možnosti za prezentacijo, vizualizacijo in semantiko. Nova statistična mera, časovna distanca (izražena v enotah časa), je generalizirana kot dodatna mera konvencionalnim meram razlik pri časovnih vrstah, regresijah, modelih, predvidevanju in spremljanju. Na ta način iz danih podatkov zaradi dodatne dimenzije analize lahko dobimo nove informacije.
Koncept časovne distance je teoretsko univerzalen, intuitivno razumljiv in praktičen. Ima dve nedvomni prednosti: ponuja nov pogled na dane podatke, ki je lahko razumljiv vsem, in omogoča nove zaključke in preverjanje hipotez, ki bi jih brez novega koncepta ne mogli postavljati.
Potencialni uporabniki so vlade, mednarodne organizacije, banke, konzultantske organizacije in podjetja, ki bi bile lahko zainteresirane za dodatne informacije, ki jih ta metodologija lahko priskrbi iz obstoječih podatkov. V podjetjih so očitne možne aplikacije "benchmarking", analiza vrzeli, scenarijev in monitoring.
V dosedanjih študijah in referatih je bila metodologija uporabljena predvsem za analizo kohezije v EU (DG XVI), za časovne distance med dejanskimi in ocenjenimi vrednostmi (Banka Slovenije), oceno razvojnih razlik med državami in regijami (Strategija gospodarskega razvoja Slovenije) in v številnih referatih na mednarodnih konferencah.
