Projekti / Programi
Pedagoško-andragoške raziskave - Učenje in izobraževanje za kakovostno življenje v skupnosti
01. januar 2016
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.02 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
Andragogika |
| 5.01.01 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
Pedagogika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
vzajemno učenje, kohezivnost skupnosti, kakovost življenja, sodelovanje z okoljem, družbena pravičnost, dostopnost izobraževanja, mentoriranje, učiteljev profesionalni razvoj
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Povzetek
Program je osredotočen na vprašanje učenja in izobraževanja za kakovostno življenje v raznolikih skupnostih. Sodelovanje, vzajemno učenje in izobraževanje vplivajo na razvoj posameznikov in skupnosti kot celote ter na možnosti uresničevanja ciljev in potencialov njihovih članov. Ugotavljali bomo, katere vrste skupnostnih dejavnosti imajo v današnjem času pomembne vplive na kohezivnost skupnosti in kakovost življenja njenih članov. Področje vzgoje in izobraževanja razumemo kot pomemben segment družbe, ki vpliva na večjo socialno pravičnost in zagotavlja polno udeležbo in vključenost vsakogar v pomembne družbene institucije in resnično družbeno možnost za vse, da razvijejo svoje sposobnosti in uresničujejo svoje izbire. Zato nas bo zanimal profesionalni razvoj učiteljev in drugih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter status poklica učitelja v družbi. Poleg tega bomo raziskovali sodelovanje srednjih šol z okoljem, kar je pomembno zlasti z vidika poklicnega svetovanja in odločitev mladih za nadaljevanje izobraževanja po osnovni šoli.
Analizirali bomo koncepte sodelovanja med vrtcem in lokalnim okoljem. Osredotočili se bomo zlasti na sodelovanje s posamezniki in ustanovami, s katerimi ima predšolski otrok možnost spoznavati različne posameznike, družbene skupine ter kulture in tako pridobivati znanje, spretnosti in vrednote, ki so podstat vzpostavljanja medsebojne strpnosti v družbi, socialne kohezivnosti in družbene pravičnosti.
Razvoj kakovostnih in vključujočih izobraževalnih in učnih dejavnosti zahteva sistematično ugotavljanje potreb, skrbno načrtovanje, koordinacijo, sodelovanje in ustrezno sistemsko ter strokovno podporo vseh skupnostnih akterjev. Raziskovanje bomo zato usmerili na razmerje med javnim in zasebnim ter na iskanje novih oblik skupnostnega povezovanja, ki bodo omogočile vzpostavitev kakovostnega okolja za vzgojno-izobraževalne dejavnosti v skupnosti.
Zanimalo nas bo povečevanje števila starejših delavcev ter posledice za kakovost njihovega življenja ter dostopnost izobraževanja; ob tem bomo raziskovali pomen in vlogo mentoriranja starejših delavcev mlajšim v okviru praktičnega usposabljanja. Raziskovali bomo dejavnike razvoja pisnih in digitalnih spretnosti odraslih, ki predstavljajo pomembno vlogo pri oblikovanju politik spodbujanja vseživljenjskega učenja in razvoja inkluzivne družbe.
Pri raziskovanju bomo uporabili kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja, torej triangulacijo raziskovalnih metod, s katero bomo lahko v največji možni meti dosegli zastavljene cilje raziskovalnega programa. Progam predstavlja nadaljevanje in poglabljanje dosedanjega dela, zato predvidevamo, da bodo rezultati pripomogli k oblikovanju modelov dobrih praks in uvajanju novih načinov učenja, izobraževanja in sodelovanja v skupnostih, posebno v tistih okoljih, kjer so te dejavnosti šibko razvite.
Pomen za razvoj znanosti
Na podlagi izsledkov in dognanj raziskave bo mogoče bolj koherentno in z več zornih kotov preverjati sodobne paradigme in koncepte, ki obravnavajo vlogo in pomen skupnosti v širšem vzgojno-izobraževalnem kontekstu. Rezultati raziskave bodo pomembni za evalviranje in razvoj teorij tako na horizontalnem nivoju (npr. različne ciljne skupine, institucije itn.) kot na vertikalnem nivoju (izobraževalna vertikala).
Temeljni pedagoški in andragoški koncepti so nastali na osnovi konceptualizacije javnega in zasebnega prostora v obdobju moderne, posledično pa je to v naslednjih obdobjih vodilo v številne teoretske dihotomije, kot npr. individualizem nasproti komunitarizmu. Pokazala se je potreba po novih »stabilnih« konceptih, ki bi bolje odražali stanje v obdobju pozne moderne in kasnejših obdobjih. Z raziskavo bodo vzpostavljeni kriteriji za vrednotenje in morebitni razvoj omenjenih konceptov v sodobni globalizirani družbi.
Na podlagi rezultatov raziskovanja bomo pripravili teoretske in konceptualne podlage za izboljšanje sodelovanja med vrtcem in lokalnim okoljem, ki bo temeljilo na spoštovanju človekovih pravic, udejanjanju strpnosti ter vzpostavljanju socialne kohezivnosti in družbene pravičnosti.
Z dobljenimi rezultati analize vloge izobraževanja v različnih izobraževalnih ustanovah na sekundarni stopnji (gimnazije, srednje in poklicne strokovne šole) in njihovo vlogo v družbenem in kulturnem življenju v specifičnem socialnem okolju oziroma kontekstu bomo vzpostavili teoretične podlage in razvili smernice za nadaljnje odpiranje in medsebojno oplajanje izobraževalnih ustanov in skupnosti, v katerih le-te delujejo.
Z rezultati raziskave bomo prispevali k ugotavljanju značilnosti distribucije, razvoja in upadanja pisnih in digitalnih spretnosti v populaciji (16-64 let) ter mednarodni primerjavi teh rezultatov. Raziskovanje bo tudi prispevalo k ugotavljanju vplivov različnih ravni spretnosti na socialne in ekonomske rezultate na ravni posameznika in ugotavljanje povezanosti in součinkovanja dosežkov pismenosti s participacijo odraslih v izobraževanju.
Izsledki analize dosežkov na področju učenja in izobraževanja odraslih v okviru besedilne in matematične pismenosti ter znajdenju v tehnološko bogatem okolju bodo omogočili kvantitativno in kvalitativno primerjavo Slovenije in drugih evropskih držav. Dobljeni rezultati bodo prispevali k razvoju ustreznih strategij na ravni politike in stroke. Na podlagi ugotovitev o doseganju ravni pismenosti in siceršnji dejavnosti odraslih oz. starejših v starostni skupini 55-65 let, bomo pripravili izhodišča in priporočila za oblikovanje strategij glede pismenosti starejših (delavcev), priporočila za politiko izobraževanja starejših odraslih (zaposlenih in že upokojenih), priporočila za izobraževalce odraslih in različne akterje, ki delujejo na ravni skupnosti.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskave bodo pomenili prispevek k pripravi podlag za načrtovanje izobraževalnih politik (npr. razvoj izobraževalnih programov na lokalni ravni, usposabljanje izobraževalcev, umestitev izobraževalne politike v sektorske politike) tako na področju vzgoje in izobraževanja mladih kot odraslih. Z vidika vključevanja v vseživljenjsko učenje bodo rezultati dali osnovo za povečanje vključenosti in pokazali, kje v obstoječih vzgojno izobraževalnih institucijah ostajajo neizkoriščene možnosti.
Na področju predšolske vzgoje bodo rezultati uporabni pri krepitvi medsebojnega vpliva med njimi in skupnostjo, v kateri delujejo. V ta namen bomo oblikovali priporočila oz. smernice, ki jih bodo vrtci lahko upoštevali pri oblikovanju vzgojne zasnove, ki bo vključevala skrb za dvig kakovosti sodelovanje in življenja med različnimi posamezniki in družbenimi skupinami v lokalni skupnosti. Dolgoročno to lahko krepi vzpostavljanje družbenih razmerij, v katerih različni posamezniki in družbene skupine ne bodo izključeni zaradi svoje vrednotne, religiozne, filozofske ali verske pripadnosti, spola, etnične pripadnosti, rase, spolne usmerjenosti in drugih osebnih okoliščin.
Področje poklicnega in strokovnega izobraževanja je v veliki meri že povezano z lokalnimi ekonomskimi subjekti, čeprav ostajajo še neizkoriščene možnosti. Rezultati bodo v podporo učiteljem, ki se ukvarjajo z mentorstvom in pripravo dijakov in študentov na praktično usposabljanje, saj bomo razvili smernice za kakovostno mentorstvo. Ker je pomen mentorstva veliko večji kot zgolj izpeljava učnega procesa, saj omogoča učenje drug od drugega in graditev novih socialnih mrež in preseganje posameznikovih ozkih vlog, bo raziskava predstavljala izhodišče za rekonceptualizacijo obstoječih mentorskih mrež. Posebej je to pomembno tudi z vidika nadaljnjega razvoja poklicnega svetovanja in sodelovanja osnovnih in srednjih šol z delovnimi organizacijami v lokalnem okolju.
Delo z odraslimi z nizko ravnijo pismenosti zahteva poučevanje, ki učeče se spodbuja k razmišljanju in aktivira sposobnosti za demokratično sodelovanje v družbi, zato je potreben premislek o družbenih odnosih, analiziranje vzrokov in posledic različnih interakcij ter iskanje možnosti za dajanje moči. Raziskovanje naj bi iskalo možnosti za razvoj izobraževanja v skupnosti, kjer učitelji, ki poučujejo odrasle v programih pismenosti, ne bi bili zgolj v vlogi opazovalcev družbenih sprememb ali »posredovalcev« kulture, temveč bi bili dejavni udeleženci pri ustvarjanju kulture in omogočali prostor za soočanje različnih kulturnih praks v družbi.
Na področju izobraževanja odraslih pa bo posebej poudarjen tudi ožji vidik povezovanja z delovnim okoljem, kjer nam bodo ugotovitve, ali in kje obstaja – z vidika zahtev delovnih mest – razkorak med izmerjenimi pisnimi, računskimi in splošnimi spretnostmi in zahtevami delovnega mesta omogočile ustrezen razvoj programov splošnega izobraževanja in razvoja manjkajočih spretnosti na lokalnem in širšem družbenem nivoju. Ugotovitve bodo pomembne za apliciranje raznih modelov, pristopov, strategij v vzgojno in izobraževalno prakso, tako na področju formalnega, še bolj pa neformalnega izobraževanja in priložnostnega učenja, saj bo mogoče upoštevati potencialne napake, pomanjkljivosti in morebitne škodljive vplive in se jim izogniti.
Raziskava pa bo dala tudi nov pogled na proučevanje možnosti povezovanja pedagoških in andragoških institucij s kulturno produkcijo, kar je že nekaj časa eden od strateških ciljev UNESCA, OECD in posameznih evropskih pobud, ki se jim želimo pridružiti z novimi rešitvami v Sloveniji. S tem želimo okrepiti tako vzgojno dimenzijo pedagoškega in andragoškega dela kot nastajanje kakovostne umetniške produkcije za izbrane ciljne skupine (npr. otroci, mladina, specifične strokovne publike, starejši odrasli). Po drugi strani nas zanima tudi vloga civilnih iniciativ, različnih nevladnih skupnostnih organizacij in prebivalcev skupnosti pri soustvarjanju javnega prost
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
