Projekti / Programi
Pedagoško-andragoške raziskave - Učenje in izobraževanje za kakovostno življenje v skupnosti
01. januar 2013
- 31. december 2015
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.02 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
Andragogika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S270 |
Družboslovje |
Pedagogika in didaktika |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Program se osredinja na vprašanja učenja in izobraževanja za kakovost življenja ob upoštevanju različnosti identitet v raznolikih skupnostih. Vzgoja in izobraževanje kot ena od družbenih institucij v širši strukturni mreži lokalne skupnosti lahko prispeva k večji socialni pravičnosti družbe. Proučevali bomo skupnost kot prostor za vzajemno učenje, sodelovanje in razvoj odnosov za kakovostno življenje posameznikov in skupin v skupnosti. Izobraževanje v skupnosti lahko vpliva na zadovoljevanje socialnih in poklicnih potreb, osebni razvoj, razumevanje družbenih sprememb, soočanje različnih identitet, pomembna funkcija skupnostnega izobraževanja pa je tudi spodbujanje kohezivnosti v lokalni skupnosti, saj se z vzgojno-izobraževalnimi dejavnostmi poleg učenja in izobraževanja spodbuja druženje, sodelovanje, izmenjava znanja, izkušenj in informacij med različnimi posamezniki, kulturami, družbenimi skupinami in med generacijami, kar spodbuja ohranjanje solidarnosti v skupnosti.
Ugotavljali bomo, kako se v določeni skupnosti prepletajo in dopolnjujejo možnosti neformalnega in formalnega izobraževanja ter priložnostnega učenja. Proučevali bomo učinke učenja in izobraževanja na posameznike, skupine, ki živijo v skupnosti in na lokalno skupnost kot celoto ter analizirali koncepte in prakse skupnostnega učenja in izobraževanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (po vsej navpičnici vzgojno-izobraževalnega sistema) kot tudi v drugih skupnostnih ter delovnih organizacijah. Analizirali bomo oblike sodelovanja med družbenimi skupinami v lokalnih skupnostih ter ugotavljali, ali in kako se vzpostavlja družbena vključenost vseh skupin in njihovo pripoznanje. Zanima nas tudi učiteljevo delo z družbo in znotraj nje – na lokalnem, regionalnem, nacionalnem, evropskem in širšem globalnem nivoju.
Pri raziskovanju bomo uporabili kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja, torej triangulacijo raziskovalnih metod, s katero bomo lahko v največji možni meri dosegali zastavljene cilje raziskovalnega programa. Tovrstne raziskave v Sloveniji še nimamo, zato pričakujemo, da bodo rezultati naše raziskave prispevali k vzpostavljanju modelov dobrih praks in uvajanju novih načinov učenja, izobraževanja in sodelovanja v skupnostih v Sloveniji, kjer so te dejavnosti šibko razvite.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje je na teoretski ravni prispevalo k pojasnjevanju konceptualizacije znanja, k teoretski utemeljitvi in pojasnitvi novih pojavov, povezanih z uvajanjem kompetenc. S tega vidika so rezultati raziskovalnega programa neposredno pomembni za razvoj študijskih disciplin v dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih pedagogike in andragogike ter v programih temeljnega izobraževanja učiteljev ter v njihovem usposabljanju in stalnem izpopolnjevanju. Konkretneje so raziskovalna spoznanja, ki so rezultat delovanja programske skupine, prispevala na teh področjih: - poglobljanje teoretičnih spoznanj o integraciji in inkluziji v izobraževanju vpliva na utrjevanje interkulturnosti med teoretiki in praktiki ter prispeva k približevanju obče in specialne pedagogike; - poglabljanje spoznanj o oblikovanju identitete posameznika oziroma nacionalne identitete v pogojih večdržavne skupnosti ter nacionalno heterogene slovenske družbe je ključno za razvoj kritičnih diskurzov v trenutnem nestabilnem družbenem ozračju; - razvoj spoznanj o vlogi izobraževanja v razvijanju odgovornega državljanstva in njihova implementacija na različnih ravneh delovanja ter pri različnih starostnih skupinah prispeva h krepitvi medgeneracijske solidarnosti ter splošni krepitvi civilne družbe skozi interdisciplinarno povezovanje; - razširjanje znanj o zgodovini slovenskega šolstva ter tokovih sodobnega razvoja je vplivalo na povečevanje kakovostne informacije o sovplivanju našega in tujih izobraževalnih sistemov v slovenskem prostoru; - poglobljene analize učenja in izobraževanja starejših in medgeneracijskega učenja in izobraževanja so vplivale na razširjanje znanj na področju identifikacije potreb in možnosti različnih starostnih skupin (s poudarkom na starejših) za uresničevanje koncepta solidarnosti, kakovostnega sobivanja in dejavne starosti. Poglavitni pomen raziskovanja za razvoj znanosti je v interdisciplinarnosti in sintezni aplikaciji teoretskih konceptov različnih disciplin in strok (kot so zlasti filozofija, in še posebej etika, psihologija, sociologija, pravo) na področju pedagogike in andragogike. Raziskovanje je v tem smislu prispevalo k sodobni in integralni podobi vzgojnega koncepta, koncepta solidarnosti med generacijami ter vseživljenjskega učenja ter k razumevanju kakovosti na različnih ravneh učenja in izobraževanja. Raziskovalna spoznanja so vplivala na uvajanje induktivnega pristopa k moralni vzgoji, razvoj teorije esencialnega učenja in koncepte jedrne refleksije, ter spodbujala uporabo umetnosti v okviru identitetnega in moralnega razvoja otroka oziroma mladostnika. Po drugi strani smo z raziskovalno dejavnostjo, ki se razteza po vsej dolžini življenja, opozarjali na pomen prepletenosti različnih življenjskih obdobij in faz življenjskega poteka ter vpliva različnih družbenih kontekstov na kakovostno učenje, izobraževanje in končno tudi življenje različnih starostnih skupin in njihovo povezanost.
Pomen za razvoj Slovenije
Načrt in izvedba raziskovalnega programa se je navezovala na »Usmeritve Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo za financiranje raziskovalnih in infrastrukturnih programov za razpis in poziv v letu 2008«, ki med prioritetne teme postavljajo razvoj človeških virov in socialne kohezije ter posvečajo posebno pozornost prednostnemu raziskovalnemu področju »Resolucije o Nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu za obdobje 2006-2010«. Izhajajoč iz teh predpostavk je ključni prispevek programske skupine za družbeno-ekonomski razvoj Slovenije zajet v nekaj ključnih rezultatov: - Razvijali smo koncepte in posledično vplivali na razvoj novih oblik dela (varovanje in vzgoja v vrtcih, pripravljanje vzgojnega koncepta, modeli interkulturne šole, uporaba umetnosti pri identitetnem in moralnem razvoju otrok in mladostnikov); - Raziskovalna spoznanja so bila integrirana v pripravo predlogov za prenovo izobraževalnih programov na različnih ravneh izobraževalnega sistema (predšolska vzgoja in izobraževanje, osnovnošolsko, poklicno in strokovno izobraževanje, itd.) in v različnih institucijah oz. Organizacijah na ravni skupnosti (ljudske univerze, U3ŽO, društva in skupnostne organizacije) in tudi po širini življenja (učenje v izobraževalnih institucijah ter izven njih, v različnih oblikah v skupnosti, npr. medgeneracijsko učenje in izobraževanje); pri tem smo kritično vrednotili prenos tujih modelov in izkušenj v naš sistem izobraževanja; - metode samoevalvacije in evalvacije, ki smo jih razvijali skozi raziskovanje, smo aplicirali v funkcijo zagotavljanja kakovostne šole (sodelovanje šole s starši, s skupnostjo, šolska skupnost, odprtost šole navzven, ipd.); - raziskovalna spoznanja so prispevala k posodobitvi programov temeljnega izobraževanja učiteljev in pripravi načrtov za njihovo stalno izpopolnjevanje za uvajanje nove kulture pouka in učenja, ki izhaja iz sprememb v konceptualizaciji znanja na vseh ravneh izobraževalnega sistema; ob tem smo oblikovali tudi programe izpopolnjevanja šolskih svetovalnih delavcev; - naše raziskovanje je posegalo tudi na področje integracije in inkluzije; v skladu s tem smo pripravili modele ter različne oblike pomoči otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami in prispevali izhodišča za pripravo individualnih programov; - raziskovalno delo je vljučevalo tudi razvoj novih modelov za izobraževanje šolsko depriviligiranih skupin (etničnih in kulturnih manjšin – posebej Romov), s čimer smo si prizadevali z zmanjševanje marginalizacije skozi učenje in izobraževanje; - osredinjeni smo bili tudi na proučevanje učenja in izobraževanje starejših ljudi in njihovega sodelovanja z drugimi starostnimi skupinami skozi udeležbo v skupnosti terz učnimi in izobraževalnimi dejavnostmi organizacij na ravni skupnosti; pripravili in distriburirali smo priporočila za uvajanje nujno potrebnih sprememb v smislu sodelovalnosti različnih akterjev na ravni skupnosti, ugotavljanja potreb članov skupnosti, odpravljanja ovir in krepitvi motivov za učenje in izobraževanje vseh, ki živijo v skupnosti; - rezultati raziskovalnega programa so prispevali k bogatitvi šolske in celotne izobraževalne prakse, saj smo spoznanja distribuirali preko posvetov, konferenc (mednarodnih kot tudi domačih) ter v znanstvenih in strokovnih prispevkih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
