Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Pedagoško-andragoške raziskave - kakovost in vseživljenjskost izobraževanja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
S270  Družboslovje  Pedagogika in didaktika 
Ključne besede
učenje, izobraževanje, kakovost znanja, vseživljenjskost, trajnostni razvoj, enakost možnosti, vzgojni koncepti, učni proces, učni cilji, vzgojni cilji, nacionalna identiteta, evropska dimenzija izobraževanja, interkulturnost, integracija, izobraževanje odraslih, formalno in neformalno izobraževanje, priložnostno učenje, poklicno in strokovno izobraževanje, poklicna socializacija, izobraževanje učiteljev
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  12274  dr. Monika Govekar Okoliš  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2005 - 2008  323 
2.  10876  dr. Andreja Hočevar  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2005 - 2008  236 
3.  14322  dr. Janica Kalin  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2005 - 2008  675 
4.  01060  dr. Mojca Kovač Šebart  Kulturologija  Raziskovalec  2005 - 2008  534 
5.  07328  dr. Boris Kožuh  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2007  289 
6.  07654  dr. Robert Kroflič  Filozofija  Raziskovalec  2005 - 2008  666 
7.  15531  dr. Nives Ličen  Antropologija  Raziskovalec  2005 - 2008  624 
8.  00562  dr. Bara Marentič Požarnik  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2005  831 
9.  18920  dr. Jasna Mažgon  Družboslovje  Raziskovalec  2007 - 2008  337 
10.  07571  dr. Zdenko Medveš  Vzgoja in izobraževanje  Vodja  2004 - 2008  487 
11.  05079  dr. Nena Mijoč  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2005 - 2008  90 
12.  04839  dr. Janko Muršak  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2008  415 
13.  04615  dr. Metod Resman  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2004 - 2008  355 
14.  19007  dr. Barbara Šteh  Psihologija  Raziskovalec  2005 - 2008  322 
15.  19022  dr. Tadej Vidmar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2005 - 2008  229 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.489 
Povzetek
Raziskovalni program ima dva cilja: razvoj konceptov in metod ugotavljanja ter zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter razvoj koncepta in operativnih rešitev uresničevanja načela vseživljenjskosti učenja. S teh dveh vidikov se loteva aktualnih raziskovalnih sklopov na področju razvoja vzgoje in izobraževanja, pri čemer imajo prednost temeljni raziskovalni cilji pred aplikativnimi. Razvijanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju se pričujoči projekt loteva na ravni spodbujanja kakovosti delovnih procesov v izobraževalnih institucijah: torej vzgoje, izobraževanja, poučevanja in učenja. V pristopu k raziskovanju kakovosti uveljavlja raziskovalni program novo filozofijo v razmerjih šole do oblasti in s tem tudi nove razsežnosti v odgovornosti izobraževalnih institucij za kakovostno znanje in razvoj vseh, ki stopajo v izobraževanje. Izhodišče je, da je za kakovost svojega dela odgovorna predvsem izobraževalna institucija sama in zaposleni v njej, kar pomeni, da se daje večji pomen notranjim pobudam in odgovornosti kot zunanjemu nadzoru. V ospredje tako stopa skrb za kakovost, povezana s procesi decentralizacije in avtonomije izobraževalnih institucij. V zadnjih petnajstih letih smo na Slovenskem postopoma prenovili celoten izobraevalni sistem od vrtcev do visokega šolstva. Te spremembe so nastale kot posledica sprememb v šolski praksi in sprememb v družbi. Podobno kot v drugih državah skušamo zagotoviti čimvečjemu številu mladih in odraslih možnosti za stalno izobraževanje in rast ter ustvariti pogoje za njihov osebni razvoj in za pridobitev kakovostnega znanja na ravni, ki je primerljiva s svetom. V raziskovalnem projektu bo razvijanje kakovosti usmerjeno na posamezne vsebinske sklope, in sicer: analiza vzgojno-teoretskih konceptov javne šole; vpliv družine na razvoj agresivnosti, strpnosti, oblikovanje miselnih in čustvenih vzorcev; koncept aktivnega državljanstva; koncept inkluzivne družbe; enotna šola - integracija v izobraževanju - interkulturnost - multikulturnost; kakovost različnih vrst znanja (deklarativnega, proceduralnega, strateškega in metakognitivnega) ter razvijanje strategij in postopkov za pridobivanje znanja; vplivi mednarodnih primerjav šolskih učinkov na cilje, vsebino in izvedbo pouka v naših šolah, kakovost eksternega preverjanja znanja in njen vzvratni vpliv na pouk; razvijanje motivacije za kakovostno znanje; razvijanje temeljnega znanja in kompetenc v kurikularnem načrtovanju; načrtovanje izobrazbenih standardov in kontrola njihovega doseganja; vloga učitelja v vzgojno-izobraževalnem procesu in spreminjanje te vloge ob razvijanju novih pristopov in strategij načrtovanja ter izvajanja pouka; strokovna avtonomija šole; delovanje svetovalnih služb znotraj šole in njihovo povezovanje z zunanjimi strokovnimi centri; konceptualizacija izobraževanja učiteljev. Načelo vseživljenjskosti izobraževanja in učenja je odgovor izobraževalne politike in strategije na usklajevanje izobraževalnega sistema s stalnim naraščanjem znanja, hkrati pa vseživljensko učenje razumemo kot pogoj za trajno rast vsakogar in njegovo aktivno vključevanje v družbo. Na tej podlagi so z vidika vseživljenskega učenja začrtani naslednji temeljni cilji raziskovalnega projekta: razmerje med splošno, poklicno in strokovno izobrazbo; razvijanje raznovrstnih poti izobraževanja za izgradnjo izobraževalne in poklicne kariere posameznika; merila, postopki in načini za verifikacijo in priznavanje učinkov neformalnega in informalnega učenja, razmerje med certifikatim in izobraževalnim sistemom.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskovalnega programa so neposredno pomembni za razvoj študijskih disciplin v dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih pedagogike in andragogike ter v programih temeljnega izobraževanja učiteljev ter v njihovem usposabljanju in stalnem izpopolnjevanju. Poglavitni pomen raziskovanja vidimo tudi v interdisciplinarnosti in sintezni aplikaciji teoretskih konceptov različnih disciplin in strok (kot so zlasti filozofija, in še posebej etika, psihologija, sociologija, pravo) na področju pedagogike. Raziskovanje naj bi v tem sklopu prispevalo k sodobni in integralni podobi vzgojnega koncepta, razumevanju kakovosti, uvajanju induktivnega pristopa k moralni vzgoji, sinhronizacijske didaktike, teorije esencialnega učenja in koncepta jedrne refleksije, uporabe umetnosti v okviru identitetnega in moralnega razvoja otroka oziroma mladostnika, poglobitvi teoretičnih spoznanj o integraciji in inkluziji v izobraževanju z vidika interkulturnosti, na teroretski ravni pa rezultati prispevajo k približevanju obče in specialne pedagogike. Poglobili smo spoznanja o oblikovanju identitete posameznika oziroma nacionalne identitete v pogojih večdržavne skupnosti ter nacionalno heterogene slovenske družbe. Razširili smo znanja o zgodovini slovenskega šolstva, o tokovih sodobnega razvoja izobraževanja ter povečali kakovostne informacij o tujih izobraževalnih sistemih v slovenskem prostoru. Razširili smo tudi znanje na področju identifikacije potreb in možnosti izobraževanja starejših ljudi za uresničevanje koncepta 'dejavne starosti' ter razvili širše poglede na možnosti uresničevanja načela vseživljenjskosti izobraževanja kot integralnega načela organiziranja in delovanja izobraževalnega sistema. Pričakujemo tudi, da bo raziskovanje na teoretski ravni prispevalo k pojasnjevanju konceptualizacije znanja, k teoretski utemeljitvi in pojasnitvi novih pojavov, povezanih z uvajanjem načel kompetenčno usmerjenega izobraževanja.
Pomen za razvoj Slovenije
Pričakujemo, da bodo rezultati raziskovalnega programa prispevali tudi k bogatitvi šolske in celotne izobraževalne prakse posebej še: - h krepitvi sodobnih oblik vzgojnega dela v uresničevanju Kurikula za vrtce, zlasti z vidika kompenzacijske vloge vrtca v pomoči za otroke, ki jih štejemo v skupine šolsko prikrajšanih, - k razvoju izbirnosti in diferenciacije pouka v osnovni šoli, - k razvijanju sodobnih oblik poučevanja in učenja, - k nastajanju operativnih in smiselnih vzgojnih konceptov, ki jih morajo pripraviti osnovne šole na podlagi spremenjene šolske zakonodaje, - k razvoju poklicnega in strokovnega izobraževanja z razreševanjem problemov na ravni organizacije sistema, modernizacije poklicnih področij, razvijanja kurikularnih rešitev, razvijanja ocenjevanja znanja, - k razvijanju šolskega svetovalnega dela ter pripravili programe za izpopolnjevanje šolskih svetovalnih delavcev Preverjali in razvijali smo metode samoevalvacije in evalvacije v funkciji zagotavljanja kakovostne šole. Raziskovanje ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti se je v štirih letih razvijalo v skladu s trendi v evropskih državah, pa tudi na podlagi orodja za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, ki se pripravlja v EU. Ves čas pa je koncept gradil na izhodišču, da je šola avtonomna in sama najprej odgovorna za kakovost, zato je bil velik poudarek na samoevalvaciji, ki se dopolnjuje z metodami eksterne evalvacije. Z vidika vseživljenjskega učenja so bili uresničeni naslednji cilji raziskovalnega projekta: razmerje med splošno, poklicno in strokovno izobrazbo, vzpostavljanje koncepta splošnega izobraževanja odraslih na mednarodnih standardih, razvijanje raznovrstnih poti izobraževanja za izgradnjo izobraževalne in poklicne kariere, merila, postopki in načini za verifikacijo in priznavanje učinkov neformalnega in informalnega učenja, razmerje med certifikatim in izobraževalnim sistemom Spremljali in kritično smo vrednotili prenos tujih modelov in izkušenj v naše šolstvo. V okviru priprave bolonjskih študijskih programov za izobraževanje učiteljev smo izdelali nove načrte temeljnih pedagoških študijskih disciplin, posodobili programe temeljnega izobraževanja učiteljev ter pripravili načrte za njihovo stalno izpopolnjevanje za uvajanje nove kulture pouka in učenja. Razvili smo modele integracije oziroma inkluzije ter različne oblike pomoči otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami (priprava individualnih programov). Raziskovali smo modele za izobraževanje šolsko depriviligiranih skupin (etničnih in kulturnih manjšin), posebno pozornost pa smo namenili razvoju teh modelov za uresničevanje načela inkluzivnostni v izobraževanju Romov. V proučevanju kakovosti izobraževanja odraslih smo se posvečali zlasti aktualnim problemom, ki so povezani z zmanjševanjem števila ljudskih univerz in drugih organizacij za izobraževanje odraslih ter s tem povezanim zmanjševanjem udeleženosti prebivalstva v izobraževanju sploh. Temeljno spoznanje na tem področju je pokazala primerjava z razvitimi deželami v svetu, ki kaže na šibko prisotnost slovenske države v podpiranju izobraževanja odraslih, kar se odraža tudi v tem, da je izobraževanje odraslih izrazito komercializirano. Ključna posledica tega je šibka razvitost splošnega izobraževanja odraslih, za kar pa je med njimi dokaj velik interes. Bistveno spoznanje raziskovanja je tudi, da je v izobraževanju odraslih šibko zastopana populacija med 35-im in 55-im letom, kar kaže na konceptualne slabosti v strategiji razvoja tega izobraževanja na Slovenskem. Na podlagi raziskav so razviti različni predlogi za izboljšanje stanja, med njimi tudi predlogi za drugačno organizacijo služb, odgovornih za izobraževanje odraslih, na državni ravni.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno