Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Pedagoško-andragoške raziskave - Učenje in izobraževanje za kakovostno življenje v skupnosti

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  12274  dr. Monika Govekar Okoliš  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2012  323 
2.  24508  dr. Petra Gregorčič Mrvar  Družboslovje  Raziskovalec  2010 - 2012  182 
3.  10876  dr. Andreja Hočevar  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  238 
4.  15248  dr. Sabina Jelenc Krašovec  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  476 
5.  14322  dr. Janica Kalin  Vzgoja in izobraževanje  Vodja  2009 - 2012  677 
6.  01060  dr. Mojca Kovač Šebart  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012  538 
7.  07654  dr. Robert Kroflič  Filozofija  Raziskovalec  2009 - 2012  673 
8.  06354  dr. Sonja Kump  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  419 
9.  15531  dr. Nives Ličen  Antropologija  Raziskovalec  2009 - 2012  627 
10.  18920  dr. Jasna Mažgon  Družboslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  342 
11.  04839  dr. Janko Muršak  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  415 
12.  20411  dr. Marko Radovan  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2011 - 2012  322 
13.  18854  dr. Klara Skubic Ermenc  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2009 - 2012  373 
14.  24031  dr. Damijan Štefanc  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2010 - 2012  344 
15.  19007  dr. Barbara Šteh  Psihologija  Raziskovalec  2009 - 2012  322 
16.  19022  dr. Tadej Vidmar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2009 - 2012  230 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  99.528 
Pomen za razvoj znanosti
Interdisciplinarnost raziskovalne skupine je omogočala vsebinsko bogat raziskovalni program, ki je prispeval k razvoju znanosti na več različnih področjih: - Rezultati raziskovalnega programa so neposredno pomembni za razvoj študijskih disciplin v dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih pedagogike in andragogike ter v programih temeljnega izobraževanja učiteljev, v njihovem usposabljanju in stalnem izpopolnjevanju. Razvijanje inštrumentarija za evalvacijo v kontekstu zagotavljanja kakovosti na področju visokošolskega izobraževanja ima dolgoročen vpliv na razvoj področja in spodbujanje profesionalnega razvoja univerzitetnih učiteljev. - Poglabljali smo teoretska spoznanja o integraciji in inkluziji v izobraževanju z vidika interkulturnosti, pri tem povezali nove teoretske pristope v obči in specialni pedagogiki in tako dodajali nova spoznanja k razvoju interkulturne vzgoje in izobraževanja. - Pri raziskovanju je pomembna interdisciplinarnost in sintezna aplikacija teoretskih konceptov različnih disciplin in strok (zlasti filozofije, etike, psihologije, sociologije, prava) na področju pedagogike. Raziskovanje prispeva k sodobni in integralni podobi vzgojnega koncepta, razumevanju kakovosti, uvajanju induktivnega pristopa k moralni vzgoji, teorije esencialnega učenja in koncepta jedrne refleksije, ter uporabe umetnosti v okviru identitetnega in moralnega razvoja otroka oziroma mladostnika. - Nova spoznanja o vlogi izobraževanja pri razvijanju odgovornega državljanstva pomembno prispevajo k oblikovanju identitete posameznika oziroma nacionalne identitete, tudi v pogojih večdržavne skupnosti ter nacionalno heterogene slovenske družbe. - Raziskovanje, ki smo ga izvajali na teoretski ravni prispeva k pojasnjevanju konceptualizacije znanja, k teoretski utemeljitvi in pojasnitvi novih pojavov, povezanih z uvajanjem kompetenc v slovenskem izobraževalnem prostoru. - Ob upoštevanju tradicije in dosežkov pedagoške metodologije raziskovanja smo razvijali raziskovalno metodologijo na področju primerjalne pedagogike, ki je med manj razvitimi pedagoškimi disciplinami v slovenskem prostoru. Naše raziskovanje medgeneracijskega izobraževanja in učenja je izhajalo iz teoretične opredelitve pojma skupnostno izobraževanje in njegove vloge pri spodbujanju medgeneracijskega učenja in izobraževanja. Skupnostno izobraževanje ustvarja pogoje in vezi za prenos znanja in izkušenj med tistimi segmenti (npr. socialnimi skupinami), ki sicer ne sodelujejo. Pri tem gre predvsem za neformalno izobraževanje, pogosto pa tudi za priložnostno učenje, ki se izvaja v različnih organizacijah civilne družbe. Najbolj pomembna značilnost učenja v skupnosti je močna skupinska identiteta, aktivna udeležba in delovanje za skupno dobro, kar je potrebno postaviti kot pomemben cilj pri uvajanju medgeneracijskega izobraževanja v skupnosti. Ker so razprave o konceptu skupnostnega izobraževanja pri nas šibke in redke, predstavljajo naši raziskovalni rezultati prispevek k znanstvenim obravnavam in razvoju tudi na tem področju. Na teoretski ravni je raziskovanje prispevalo k novemu znanju o potrebah in možnostih za medgeneracijsko izobraževanje in učenje, še zlasti starejših ljudi v kontekstu aktivnega staranja v skupnosti. Rezultati raziskave so neposredno relevantni za razvoj študijskih disciplin na dodiplomskih in podiplomskih programih pedagogike in andragogike, prav tako tudi za programe nadaljnjega usposabljanja in izobraževanja učiteljev.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskovalnega programa prispevajo k bogatitvi šolske in celotne izobraževalne prakse na vseh nivojih izobraževalnega sistema. Longitudinalno spremljanje profesionalnega razvoja študentov pedagogike in andragogike ter analiza učnih izkušenj, ki imajo pomemben vpliv nanje, omogoča refleksijo kakovosti študija. Hkrati predstavlja pomemben vzvod za kakovostne premike v poučevanju, implementacijo samega študija in profesionalno rast visokošolskih učiteljev. S sodelovanjem v aplikativnem projektu Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju predšolske vzgoje (2009–2013), smo usposobili okoli 400 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljice za strokovno in koherentno implementacijo nekaterih razsežnosti pristopa Reggio Emilia v naše okolje. S tem smo prispevali k večji kakovosti dela vrtcev v Sloveniji. Vključevanje v evropske trende na področju izobraževanja, zlasti poklicnega in strokovnega, pomeni grožnjo za izgubo vloge splošnega izobraževanja za ohranjanje narodne identitete in emancipatorne vloge splošnoizobraževalnih vsebin v vseh nivojih izobraževanja. Na področju poklicnega izobraževanja smo posebno pozornost namenili spoznavanju dejavnikov in oblikovanju konkretnih predlogov, ki vplivajo na krepitev socialno-kohezijske vloge poklicnega izobraževanja v Sloveniji. Ugotovitve raziskovalnega dela programa bogatijo vzgojno-izobraževalno prakso z raziskavo slovenske šolske zgodovine v 2. pol. 19. stol. z vidika oblikovanja nacionalne identitete Slovencev. Ugotovitve so pomembne za vse učitelje, izobraževalce odraslih in za vse, ki se zanimajo za področje razvoja nacionalne identitete Slovencev, ki jih zanima politika in struktura srednjega šolstva v 19. stoletju, boj za slovenski jezik in slovenske učne knjige v šolah, boj dijakov in učiteljev za razvoj slovenske nacionalne identitete idr. Ob zavedanju multikulturnosti v šolskem prostoru in pridobivanju novih t.i. interkulturnih znanj, spretnosti in izkušenj smo v programski skupini razvili celovit pristop integriranja učencev priseljenskega ozadja v vzgojno-izobraževalni sistem. Rezultati raziskovalnega dela so pomembni pri oblikovanju programov usposabljanja in v stalnem strokovnem izpopolnjevanju svetovalnih delavcev in učiteljev. V času zaostrenih gospodarskih razmer in zaradi staranja prebivalstva postaja grožnja medgeneracijskih sporov vse realnejša. Rezultati naše raziskave kažejo, da je lahko ena od rešitev grožnje medgeneracijske nestrpnosti in egoizma posameznih generacij v razvijanju medgeneracijskih programov v okviru skupnosti. V Sloveniji se bo potrebno načrtno lotiti priprave medgeneracijskih programov in poskrbeti za določeno mero zunanje spodbude, vključno z izobraževanjem ključnih oseb, ki bodo pobudniki medgeneracijskega sodelovanja v skupnosti. S sodelovanjem v Nacionalni strokovni skupini za oblikovanje Bele knjige na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji smo analizirali stanje v slovenskem in tujem šolstvu. Na osnovi teoretičnih študij, mednarodnih primerjav in empiričnega raziskovanja, smo pridobili spoznanja, ki bodo v pomoč pri načrtovanju in uveljavljanju sprememb na področju vzgoje in izobraževanja v Sloveniji v naslednjih letih. Raziskovanje prispeva k oblikovanju novih spoznanj za posodobitev programov temeljnega izobraževanja učiteljev in stalnega strokovnega izpopolnjevanja za uvajanje nove kulture pouka in učenja, ki izhajata iz sprememb v konceptualizaciji znanja na vseh ravneh izobraževalnega sistema.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno