Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Pedagoško-andragoške raziskave - Učenje in izobraževanje za kakovostno življenje v skupnosti

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.01.00  Družboslovje  Vzgoja in izobraževanje   

Koda Veda Področje
5.03  Družbene vede  Izobraževanje 
Ključne besede
vzgoja in izobraževanje za vključujočo družbo, skupnostno izobraževanje, kohezivna skupnost, družbena pravičnost, dostopnost izobraževanja, vzajemno učenje, izobraževanje odraslih, opolnomočenje, sodelovanje z okoljem, mentoriranje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.588,86
A''
1.262,87
A'
4.486,45
A1/2
6.151,95
CI10
649
CImax
51
h10
12
A1
38,84
A3
4,74
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  79  275  241  3,05 
Scopus  132  687  599  4,54 
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  39168  dr. Meta Furlan  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  28 
2.  12274  dr. Monika Govekar Okoliš  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  323 
3.  24508  dr. Petra Gregorčič Mrvar  Družboslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  182 
4.  10876  dr. Andreja Hočevar  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2022 - 2024  236 
5.  38009  dr. Katja Jeznik  Družboslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  122 
6.  14322  dr. Janica Kalin  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2022 - 2024  677 
7.  01060  dr. Mojca Kovač Šebart  Kulturologija  Raziskovalec  2022 - 2024  535 
8.  07654  dr. Robert Kroflič  Filozofija  Raziskovalec  2022 - 2024  667 
9.  15531  dr. Nives Ličen  Antropologija  Raziskovalec  2022 - 2024  625 
10.  53548  Mojca Lukan  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  10 
11.  34149  dr. Danijela Makovec Radovan  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2022 - 2024  87 
12.  18920  dr. Jasna Mažgon  Družboslovje  Vodja  2022 - 2024  338 
13.  39778  dr. Borut Mikulec  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2022 - 2024  175 
14.  20411  dr. Marko Radovan  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2022 - 2024  321 
15.  55434  dr. Barbara Samaluk  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  84 
16.  18854  dr. Klara Skubic Ermenc  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2022 - 2024  368 
17.  58010  Karmen Strel  Vzgoja in izobraževanje  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
18.  24031  dr. Damijan Štefanc  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2022 - 2024  344 
19.  19007  dr. Barbara Šteh  Psihologija  Raziskovalec  2022 - 2024  322 
20.  19022  dr. Tadej Vidmar  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  229 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.836 
Povzetek
Skupnost je koncept, ki vsebuje vsaj dva osnovna pomena: bodisi ga opredeljuje fizični (geografski) prostor, v katerem ljudje živijo, ali pa ga razumemo kot socialno omrežje ljudi, ki imajo skupne interese ali značilnosti. Ena od ključnih dejavnosti, ki pomembno determinira skupnost in vzdržuje njeno kohezivnost, je tudi skupnostno izobraževanje: to vključuje različne perspektive in modele, ki se razlikujejo glede na kontekst ter kraj: (i) lahko je razumljeno pragmatično instrumentalno, kadar si prizadeva vključiti ranljive skupine v prevladujočo skupnost preko zaposlovanja, izobraževanja ali rehabilitacije; (ii) lahko je razumljeno kot razvoj skupnosti, ki si prizadeva opolnomočiti posameznike in skupine na način, da naslavlja njihove lastne izobraževalne in socialne potrebe; (iii) lahko pa je razumljeno kot dopolnilo civilni družbi in oživljanju javne sfere, ki pripomore k boljši in večji participaciji in aktivnemu državljanstvu. Četudi skupnosti ni mogoče enoznačno konceptualno opredeliti, lahko na podlagi dosedanjega raziskovalnega dela ugotovimo, da pedagogom skupnost pomeni enega ključnih formativnih dejavnikov, ki pomembno vplivajo na razvoj posameznika. V aktualnih okoliščinah je raziskovanje skupnosti in skupnostnega izobraževanja pomembno determinirano zlasti z dvema globalnima izzivoma, namreč z vprašanjem zagotavljanja trajnostnega razvoja in pravične ter vključujoče družbe. Področje izobraževanja, vse od predšolske stopnje do izobraževanja odraslih, tako na globalni kot na lokalni ravni, namreč ni ostalo imuno za izzive, ki jih sprožajo podnebne spremembe in globalna okoljska kriza, hkrati pa prav ti izzivi zahtevajo tudi premisleke o družbeni pravičnosti in vlogi skupnostnega izobraževanja pri njenem zagotavljanju. Celovito razumevanje pomena skupnostnega izobraževanja v tem okviru zahteva sistematično proučevanje procesov skupnostnega učenja, vzgoje in izobraževanja na celotni vertikali vzgojno-izobraževalnega sistema, torej od predšolske vzgoje in obveznega izobraževanja do visokošolskega izobraževanja in izobraževanja odraslih. Skupnostno izobraževanje se ob tem sooča z izzivi, ki so tesno povezani s tehnologizacijo in digitalizacijo družbe. Čeprav gre za procese, ki intenzivno potekajo vsaj od sredine 20. stoletja, je zdravstvena in družbena kriza, povezana z epidemijo covida-19, njihov družbeni vpliv - ter posledično vpliv na vsa področja izobraževanja - pomembno potencirala in okrepila spoznanje, da prehajamo v t.i. postdigitalno stanje, ki ga zaznamuje kompleksen in nepredvidljiv preplet biološkega in informacijskega sveta, digitalnih in analognih vidikov človeškega stanja in človeške skupnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Na podlagi izsledkov in dognanj raziskovalnega programa bo mogoče bolj koherentno in z več zornih kotov analizirati in interpretirati sodobne paradigme in koncepte, ki obravnavajo vlogo in pomen skupnosti v širšem vzgojno-izobraževalnem kontekstu. Rezultati raziskave bodo pomembni za evalviranje in razvoj teorij tako na horizontalnem nivoju (npr. različne ciljne skupine, institucije itn.) kot na vertikalnem nivoju (izobraževalna vertikala). Temeljni pedagoški in andragoški koncepti so nastali na osnovi konceptualizacije javnega in zasebnega prostora v obdobju moderne, posledično pa je to v naslednjih obdobjih vodilo v številne teoretske dihotomije, kot npr. individualizem nasproti komunitarizmu. Pokazala se je potreba po novih "stabilnih" konceptih, ki bi bolje odražali stanje v obdobju pozne moderne, informacijske, digitalne in postdigitalne družbe. Z raziskavo bodo vzpostavljeni kriteriji za vrednotenje in morebitni razvoj omenjenih konceptov v sodobni globalizirani družbi. Ugotovitve bodo pomagale pedagogiki, andragogiki in drugim relevantnim znanstvenim disciplinam kontekstualno razumeti vzroke (ne)uspehov posameznih pristopov na področju učenja in izobraževanja v skupnosti in za skupnost ter lažje predvideti možne scenarije učinkovanja v okviru načrtovanja. Na podlagi rezultatov raziskovanja bomo pripravili teoretske in konceptualne podlage za krepitev interakcij in učenja med otroki v vrtcih in šolah ter med otroki in odraslimi v njih in to na spoštovanju pravil, ki v skupnosti veljajo za vse in temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in njim pripadajočih dolžnosti. Tako bomo oblikovali izhodišča za razumevanje pomena sodobnih konceptualnih izhodišč (inkluzija, interkulturnost, restorativnost, aktivne oblike učenja in poučevanja, trajnostni razvoj ipd.) za delo šolske svetovalne službe od vrtcev do srednjih šol in drugih vzgojnih institucij za otroke in mladostnike, pri čemer bo vodilo razumevanje postdigitalne družbe kot izhodišča oblikovanja etosa sodobnih izobraževalnih skupnosti. Posebno vlogo bomo namenili razumevanju pomena prepleta preventivno-kurativne ravni šolskega svetovalnega dela in oblikovanju predlogov za izboljšave študijskih programov in programov nadaljnjega izobraževanja v kontekstu profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v VIZ. Raziskovalni program bo prispeval tudi k nadaljnjemu razvoju splošne didaktike kot ene od temeljnih pedagoških znanstvenih disciplin, zlasti na področju razumevanja vplivov, ki jih ima na pouk in izobraževanje vse bolj intenzivna tehnologizacija in digitalizacija družbe in šole, kar vzpostavlja pričakovanja po vse večji virtualizaciji didaktičnih procesov in pomembno determinira tudi izobrazbene učinke, ki jih od institucionalnega izobraževanja kot enega ključnih dejavnikov skupnostne kohezivnosti lahko pričakujemo v prihodnje. Na podlagi izsledkov in dognanj raziskave bo mogoče interpretirati tudi pomen in koncept skupnosti z vidika izključenih in ranljivih posameznikov, ki so zaradi kulturnih, pravnih in prostorskih vidikov nevidnosti izključeni tako iz trga dela kot širše skupnosti. Prav tako bo raziskovalni program omogočil nadaljnji razvoj konceptov nevidnega dela in učenja kot dela, ki so ključni za razvoj andragogike, saj posegajo v vedno bolj prepletene sfere dela, družbene ranljivosti/izključenosti in izobraževanja v nacionalnem in EU kontekstu in razkrivajo izkušnje in strategije izključenih in ranljivih skupin, ki se znajdejo ali celo izmenično krožijo med temi sferami v upanju na doseganje poklicnih aspiracij in/ali ekonomske in socialne varnosti. Z raziskovalnimi izsledki bo moč ovrednotiti sodobno kontradiktorno vlogo izobraževanja odraslih, ki na eni strani lahko sodeluje pri reproduciranju strukturne neenakosti, na drugi pa lahko igra pomembno vlogo pri njenem odpravljanju. Ti vidiki so ključni za razvoj sociologije izobraževanja odraslih, saj lahko ponudijo kritični vpogled v danes predominantne funkcionalistične teorije, na katerih bazirajo sodobni deficitarni modeli (re)integracije na trg dela in v družbo nasploh. Na podlagi izsledkov pa se bodo lahko oblikovale tudi smernice in priporočila za alternativne modele integracije in grajenja skupnosti. Nadalje je andragoški vidik raziskave vezan na razvoj razumevanja prehoda v starost in učenja, povezanega s tranzicijo v starost. Tako starost kot tranzicija v starost sta kulturno umeščena procesa, ki opredeljujeta kakovost življenja v poznejših letih.
Pomen za razvoj Slovenije
Izsledki raziskave bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju poklicnega izobraževanja, zlasti z vidika njegove vpetosti v mednarodne trende. Poklicno izobraževanje se mora razvijati hkrati upoštevajoč mednarodne trende in izkušnje (pomen socialnega partnerstva in učenja na delovnem mestu), hkrati pa mora upoštevati zakonitosti in značilnosti lokalnega okolja in njegove zmožnosti absorpcije rešitev iz drugih okolij. Tako predstavlja dobro organizirano mentorstvo za strokovno usposabljanje študentov način graditve novih mrež, skupnostnega razvoja tako pri nas kot v širšem evropskem prostoru. Na eni strani pomeni razvoj posameznika in preseganje njegovih ozkih vlog, saj gre za hitrejše kroženje znanja med izobraževalno in delovno sfero, boljšo in hitrejšo zaposlitev, za vseživljenjsko učenje kar povečuje človeške zmožnosti. S tem pa na drugi strani vpliva na dvig razvoja področja gospodarstva in negospodarstva, s čemer ima koristi od poklicnega usposabljanja tudi skupnost oz. družba sama in njen razvoj, tudi v času COVID 19. Kaže se torej potreba po tesnem povezovanju izobraževalne sfere z drugimi družbenimi sferami (vključno z gospodarstvom, zlasti z vidika poklicnega izobraževanja). Z raziskovanjem vloge izobraževanja pri razvoju na trajnosti zasnovane družbe in gospodarstva, lahko to sodelovanje omogočimo in okrepimo prek diseminacije rezultatov svojih raziskav in ozaveščanja širše javnosti. Prav tako lahko razkrivanje strategij "od spodaj" in s tem tudi novih načinov samoorganizacje nevidnih delavcev, vodi tudi k dognanjem, pomembnim za obnovo socialno-partnerskih institucij, predvsem združenj delavcev, ki še vedno v premajhni meri vključujejo in organizirajo prekarne in nevidne delavce. Samoorganizacijske strategije prekarnih in nevidnih delavcev lahko razkrijejo tudi morebitne sodobne načine delavskega so- ali samo-upravljanja. Raziskovalno delo programske skupine je zasnovano tako, da bo poleg znanstvenih rezultatov pomembno prispevalo tudi k iskanju, utemeljevanju in kritičnemu vrednotenju sistemskih in strokovnih rešitev, ki bodo na področju vzgoje in izobraževanja ter skupnostnega izobraževanja nastajale v prihodnjem obdobju. Posledice zdravstvene in družbene krize, ki smo jih priča, bodo terjale resne sistemske in kurikularne razmisleke, napoveduje se celovita reforma ključnih kurikularnih dokumentov od predšolske vzgoje, osnovnošolskega, srednješolskega in visokošolskega izobraževanja, pri čemer bodo težnje usmerjene zlasti v digitalizacijo in nadaljnjo tehnologizacijo izobraževanja: to so družbeni procesi, ki jih bomo s svojim znanstveno-raziskovalnim delom po eni strani podpirali, po drugi strani pa tudi kontinuirano kritično spremljali in vrednotili. Tudi inkluzivno izobraževanje in zanj usposobljen kader na vseh ravneh in segmentih vzgojno-izobraževalnega sistema sta pomembna dejavnika pri razvoju inkluzivne skupnosti. Udejanjanje načel inkluzije in trajnosti ni mogoče brez tesnega sodelovanja med izobraževanjem in širšo družbo. Naše izsledke bomo zato sproti vključevali v izobraževanja učiteljev in strokovne posvete. V obsegu naše raziskave je pomembno, da je vzgojno-izobraževalna ustanova in znotraj tega šolska svetovalna služba pomemben dejavnik oblikovanja novih skupnosti kot vzporednic postdigitalni resničnosti. Ob odpiranju navzven lahko kot taka pomembno prispeva k oblikovanju novih oblik skupnosti med vzgojno-izobraževalno ustanovo in drugimi s težnjo k bolj inkluzivni, interkulturni, restorativni in trajnostno naravnani družbi. Eden od pomembnih potencialnih vplivov na razvoj kulturnih dejavnosti je povezovanje vzgoje in izobraževanja z umetnostjo, ki služi tudi interesom kulturno-umetniških ustanov, ki iščejo stik z novimi publikami in s tem zagotavljajo vitalnost kulture kot enega osnovnih elementov kakovosti bivanja. Podoben pomen ima tudi oblikovanje predlogov novih praks za medgeneracijsko skupnostno izobraževanje in izobraževanje starejših v kulturnih ustanovah in oblikovanje novih praks (starosti prijazna univerza) v terciarnem izobraževanju. S pomočjo raziskave se bodo lahko oblikovale smernice in priporočila za načrtovanje izobraževalnih socialnih in aktivnih politik zaposlovanja ter izobraževanja in usposabljanja tistih poklicnih skupin, ki bodo izvajale te politike na ravni ponudbe. Rezultati raziskave imajo tako lahko velik potencial za razvoj visokošolskega izobraževanja, zlasti na področjih vzgoje in izobraževanja, socialnega dela, družbenih ved in humanistike. Predvsem bo na podlagi raziskave možno umeščanje novih kritičnih vsebin v visokošolske programe prve in druge bolonjske stopnje, ki se nanašajo na prehode iz izobraževanja/brezposelnosti na trg dela ter na spremljajoče in vedno bolj prepletene izobraževalne, socialne in aktivne politike zaposlovanja, na procese socializacije odraslih ob različnih delovnih prehodih ter nasploh na širše razumevanje družbenega pomena dela za razvoj trajnih odnosov na delu in znotraj skupnosti ter prepoznavanja in vrednotenja deficitarnih in inkluzivnih praks izobraževanja povezanega z delom.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno