Projekti / Programi
Trajnostno oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.12.00 |
Družboslovje |
Arhitektura in oblikovanje |
|
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T240 |
Tehnološke vede |
Arhitektura, oblikovanje notranjosti |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
arhitektura, arhitekturna teorija, lokalna identiteta, kulturna dediščina, sakralna arhitektura, urbanizem, javni prostori, trajnostno načrtovanje, pametna mesta, energijsko-učinkovita gradnja, potresno varna gradnja, izobraževanje o arhitekturi, predstavitvene tehnike, metode dialoga
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
19. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
138 |
895 |
780 |
5,65 |
| Scopus |
173 |
1.177 |
1.030 |
5,95 |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
Predlog za nadaljevanje programa dopolnjuje obstoječe raziskovalne vsebine z novimi smernicami in politikami Evropske komisije, kot tudi nadgrajuje dosedanje raziskovalno delo. Nadaljevanje programa se od predhodnega razlikuje po zožitvi in poglobitvi vsebine raziskovanja na teme, ki sledijo predlaganim slovenskim akcijskim načrtom in nacionalnim raziskovalnim ciljem kot tudi direktivam in politikam razvijajoče se EU. Posebna pozornost je namenjena raziskavam odnosa med kreativno prakso arhitekture in uporabnikom, trajnostnemu urbanizmu in razvoju politike varovanja in načrtovanja kulturne krajine. V tehnološkem delu je program usmerjen v razvoj nizkoenergijskih in pasivnih hiš, pri čemer sledimo zastavljenim nacionalnim ciljem iz Akcijskega načrta RS za energetsko učinkovitost za obdobje 2014–2020, ki prinaša obvezo, da se letno prenovi 3 % skupne tlorisne površine vseh stavb ožjega javnega sektorja na način, da so zanje izpolnjene minimalne zahteve glede energijske učinkovitosti po Direktivi 2010/31/EU. Program je zato na tehnološkem področju usmerjen predvsem v raziskave, ki se nanašajo na zmanjšane porabe energije, optimizacijo rabe energije v življenjskem ciklusu stavbe, raziskave klimatskih energijskih, okoljskih in ekonomskih optimumov in raziskave vpliva sodobnega fasadnega ovoja na rabo energije v lokalnem in širšem kontekstu. Posebni del raziskav bo usmerjen v možnosti, da se sočasno z energijsko prenovo poveča tudi potresna varnost objekta, saj je tako naenkrat lahko izpolnjenih več ciljev. V raziskavah bomo zato izvedli pregled tistih ukrepov za povečanje potresne varnosti, ki so primerni za izvajanje skupaj z energetsko prenovo, in izvedli njihovo kataloško ovrednotenje v tehnološkem in finančnem smislu. Namen raziskav je tudi preučiti, kateri urbani sistemi se bolje odzovejo na pojav naravne nesreče in katere ukrepe je potrebno izvajati, da bo urbani sistem trajnosten tudi v primeru naravne nesreče oziroma da bo čas za povrnitev v prvotno stanje čim krajši. V prizadevanju za povečanje učinkovitosti smo v predlogu nadaljevanja programa predlagali naslednje 4 raziskovalne sklope:
A) Razvoj sodobnih teoretičnih konceptov arhitekture in urbanizma
B) Raziskave, vezane na uporabo novih tehnologij
C) Raziskave, vezane na presojo odpornosti urbanega sistema na naravne nesreče
D) Raziskave metod dialoga in izobraževanja o trajnostnem prostorskem razvoju
Cilji, ki jih poskuša doseči raziskovalni program na teoretičnem področju, so predvsem spoznavanje novih specifik arhitekturnega prostora v Sloveniji; razvoj kritičnega odnosa do naravne in kulturne dediščine ter razvoj sodobnih konceptov racionalnosti, varnosti in prepoznavnosti prostora. Na tehnološkem področju je cilj programa razvoj napotkov za sočasno energijsko in potresno varno prenovo stavb in razvoj arhitekturnih tehnologij in ukrepov za manjšo rabo energije v stavbah. Na področju dialoga in izobraževanja je cilj programa predvsem razvoj meddisciplinarnega in medgeneracijskega dialoga in učenja o trajnostnem prostorskem razvoju.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen rezultatov in relevantnost predlaganega programa je v specifični možnosti slovenskega prostora, da v času vnovične vzpostavitve gospodarske rasti vzorčno razišče in metodološko obdela ter ponudi temeljne in aplikativne rešitve izjemno zapletenih vsebin varstva, urejanja in razvoja bivalnega okolja. Pospešena urbanizacija in hitre spremembe, povezane s preobremenjevanjem okolja so priložnost in izziv za inovacije, usmerjene k racionalizaciji rabe prostora, materialov in energije, ob hkratnem povečanju bivalnega udobja in dvigu kakovosti bivanja.
Rezultati v mednarodnem okolju vzpostavljajo most znanstvenega pristopa med različnimi regijami Evrope, kot ga omogoča vsebinska širina programa in raziskav. Komplementarnost in vpetost raziskav na mednarodni ravni je izražena tako v obvezni interdisciplinarnosti kot v izhodišču raziskovalnih tematik, ki sledijo nacionalnim in evropskim smernicam raziskovalnega in tehnološkega razvoja ter reševanju družbenih izzivov prihodnosti. Vsebinsko se nanaša na pomembne krovne evropske oziroma nacionalne dokumente[1],[2],[3], ki oblikujejo predviden razvoj geo-političnega, družbeno-ekonomskega in prostorskega razvoja Slovenije. Raziskovalni program zasleduje smernice in uresničuje zastavljene cilje evropskih strateških dokumentov na več področjih. Relevanten je na ravni zasledovanja ciljev evropske energetske učinkovitosti, zmanjševanja toplogrednih emisij in uporabe alternativnih virov energije (Podnebno energetski sveženj za 20-20-20 do 2020 in Direktiva EU (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti[4] ). Skladen in relevanten je v okviru smernic pametnih mest in inteligentnih rešitev s podporo IKT v okviru Digitalne Agende Evrope (DAE[5]- Digitalna agenda Evrope). Na področju upravljanja s podatki in podatkovno-podprtim odločanjem predlagani raziskovalni projekt prispeva k ciljem direktive INSPIRE[6] , kot tudi k strategiji inovativne politike EU Innovative Union policy[7], zlasti s spodbujanjem sodelovanja splošne javnosti in prebivalcev pri razumevanju urbanih okolij in njihovemu potencialu ter pri premiku k odzivnim skupnostim. Z vzpostavitvijo instrumenta za zagotavljanje podatkov o trajnostni učinkovitosti in splošni dinamiki urbanih prostorov v podporo odločanju, je projekt skladen s cilji in ambicijami programov ESPON[8], Smart cities and communities - European innovation partnership[9], IEEE Smart Cities Initiative[10] in tudi drugimi EU iniciativami (URBACT, CIVITAS itd.).
[1] Resolucijo o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011–2020 (ReRIS11-20); do 2020 predvideva »vzpostavitev odzivnega raziskovalnega in inovacijskega sistem, ki ga bodo sooblikovali vsi deležniki in bo odprt svetu«. Predvideva namreč sistem, ki bo v službi družbe, »odzival se bo na potrebe in hotenja državljanov ter omogočal reševanje velikih družbenih izzivov prihodnosti, kakršni so podnebne spremembe, energija, obvladovanje odziva na naravne nesreče, pomanjkanje virov, kakovost bivanja«.
[2] Projekt naslavlja prioritete strategije gospodarske rasti Evropske unije EU2020, kot je pametna rast. Ta med drugim vključuje povečanje uspešnosti EU na področju raziskav/inovacij in razvoja geo-prostorskih entitet(ustvarjanje novih proizvodov/storitev za gospodarsko rast ter reševanje socialnih vprašanj).
[3] Strategije razvoja Slovenije 2013–2020, katere del vizije naj bi bil »doseči trajnostni razvoj«, k čemer bomo na področjih, pomembnih za trajnostni razvoj, ter poudarjanjem etničnih načel pri njihovem delu, zagotovo prispevali. S konkretnimi prostorskimi ukrepi bomo zasledovali različne razvojne izzive
[4]http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1399375464230&uri=CELEX%3A32012L0027
[5] Digital Agenda for Europe: http://ec.europa.eu/digital-agenda/digital-agenda-europe
[6] Infrastructure for Spatial Information in the European Community: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX:32007L0002
[7] Smart cities and communities - European innovation partnership: http://ec.europ
Pomen za razvoj Slovenije
Vključene raziskave, ki prispevajo k ciljem programa imajo močan potencialni vpliv na družbeno in kulturno sfero, predvsem kot temeljne in razvojne raziskave za potrebe prostorske zakonodaje in regulative v konkretnem prostoru. Številne aplikativne raziskovalne naloge so in bodo podlaga za strateške ali realne odločitve o trajnostnem razvoju bivalnega okolja v Sloveniji. Rezultati dela programske skupine so uporabni za snovanje, utemeljevanje in vrednotenje različnih prostorskih, okoljskih, infrastrukturnih in družbeno-ekonomskih politik, za strateško načrtovanje mest, zelenih sistemov ter sistemov mobilnosti in za praktične usmeritve urejanja za vse-vključujočega prostora. Ključni so tudi doprinosi, povezani z raziskavo vpliva naravnih nesreč na pomembno infrastrukturo, regije in prebivalstvo (družbo), ki so v zadnjih letih med pomembnejšimi in posledično močno podprtimi (financiranimi) raziskovalnimi področji Evropske skupnosti (EU)[1],[2]. Raziskave tveganj, povezanih z naravnimi nesrečami, se osredotočajo na preprečevanje nesreč, izboljšanje pripravljenosti nanje, zagotavljanje prožnejšega odziva in (čim)hitrejše obnove (okrevanja) takoj po nesreči. Osnovni namen raziskav je snovanje strategij za dosego družbe s čim večjo stopnje odpornosti na naravne nesreče (resilient community). V ta namen je skupni evropski raziskovalni center (JRC, Joint Research Centre) ustanovil tudi poseben portal Disaster Risk Reduction (DRR)[3]. V slovenskem prostoru se sicer pojavljajo prvi poskusi vrednotenja odpornosti, a se ukvarjajo s širšim (regionalnim) prostorom[4],[5],[6],[7]. V raziskavah programa bomo prispevali k vrednotenju odpornost na nivoju mesta (kot družbeno-prostorskega sistema) z uporabo kombiniranih matematičnih in arhitekturno-urbanističnih pristopov in opozarjati širšo in strokovno javnost na nevarnost, ki jo predstavljajo naravne nesreče za urbani družbeno-prostorski sistem in njegovo funkcionalnost. S poznavanjem kritičnih točk, povezav in območij lahko v naslednjih fazah izvedemo ukrepe za blaženje posledic naravnih nesreč in tako dosežemo višjo raven funkcionalnosti v kriznih razmerah.
Eden od pomembnih vidikov je tudi doprinos raziskav in rezultatov programa k samobitnosti in ohranjanju slovenske identitete prostora ter nova poglobljena znanja o specifikah slovenskega arhitekturnega prostora. Nove interpretacije kulturne dimenzije trajnostnega razvoja (kot koncepta) in obravnava preteklih in prihodnjih praks nadalje vplivajo na zavedanje o pomenu arhitekturne in kulturne dediščine v prostoru. Na ta način je pomemben vpliv rezultatov programa tudi njihov doprinos k večji zavesti o pomenu kulturne krajine in kakovostnega bivalnega okolja v strokovni in širši javnosti, kar je dolgoročno najpomembnejše zagotovilo trajnostnega razvoja družbe ter pomemben del njene nacionalne identitete.
[1] https://ec.europa.eu/jrc/en/research-topic/disaster-risk-management
[2]https://ec.europa.eu/jrc/en/event/workshop/protection-critical-infrastructures
[3] http://drr.jrc.ec.europa.eu/
[4] Kilar, V., Kušar, D., 2009. Assessment of the earthquake vulnerability of multi-residential buildings in Slovenia = Ocena potresne ogroženosti večstanovanjskih zgradb v Sloveniji. Acta geographica Slovenica = Geografski zbornik. 49 (1), pp 89-118.
[5] Mikoš, M., 2015. Od varstva pred naravnimi tveganji do kulture sobivanja z njimi. ResearchGate. [elek. vir].
[6] Vlada republike Slovenije. 2015. Državna ocena tveganj za nesreče. [elek. vir]. Dostopno na : http://www.sos112.si/slo/tdocs/drzavna_ocena_1.pdf. [20. 3. 2017].
[7] Matko, M., Golobič, M., Kontić, M., 2016. Vključevanje rezultatov ocene tveganja zaradi izrednih vremenskih dogodkov v prostorsko načrtovanje elektroenergetske infrastrukture. Urbani izziv. 27 (1), pp 9-28.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
