Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Trajnostno oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.12.01  Družboslovje  Arhitektura in oblikovanje  Arhitektura 
5.08.00  Družboslovje  Urbanizem   

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 
T240  Tehnološke vede  Arhitektura, oblikovanje notranjosti 
S274  Družboslovje  Raziskovalna metodologija v znanosti 
S240  Družboslovje  Načrtovanje mest in podeželja 
T260  Tehnološke vede  Prostorsko planiranje 
T002  Tehnološke vede  Gradbena tehnologija 
Ključne besede
Trajnostni razvoj prostora, ohranjanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja, dvig kvalitete bivanja, smotrnost rabe prostora, interdiscipl. metode urejanja bivalnega okolja, monitoring prostora, kvaliteta arhitekturnega oblikovanja, teorija arhitekture
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  19406  dr. Matej Blenkuš  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  183 
2.  03335  dr. Miloš Anton Bonča  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  57 
3.  01231  dr. Vladimir Brezar  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  329 
4.  18507  dr. Petra Čeferin  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  240 
5.  20425  dr. Gregor Čok  Urbanizem  Raziskovalec  2001 - 2003  222 
6.  03771  dr. Peter Fister  Arhitektura in oblikovanje  Vodja  2001 - 2003  688 
7.  03153  mag. Peter Gabrijelčič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  775 
8.  20426  Rupert Gole  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  35 
9.  18169  dr. Marta Gruev  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  24 
10.  16391  dr. Špela Hudnik  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  246 
11.  18982  dr. Sonja Ifko  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  290 
12.  02972  dr. Borut Juvanec  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  644 
13.  02200  dr. Igor Kalčič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  369 
14.  21527  dr. Nataša Koselj  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  265 
15.  05961  dr. Fedja Košir  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  255 
16.  21531  dr. Iztok Kovačič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  23 
17.  09810  Janez Koželj  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  640 
18.  01234  dr. Janez Kresal  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  187 
19.  01237  dr. Jože Kušar  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  159 
20.  01236  dr. Boris Leskovec  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  311 
21.  01240  dr. Alojz Muhič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  181 
22.  19270  mag. Romeo Zalokar-Miklič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  2 
23.  19343  mag. Barbara Žižič  Arhitektura in oblikovanje  Raziskovalec  2001 - 2003  2 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0791  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo  Ljubljana  1626949  8.564 
Povzetek
Raziskovalni program po vsebini izhaja iz ciljev, ki uveljavljajo načela in priporočila zadnje (II.) konference Združenih narodov o človekovih naseljih leta 1996 "Agenda Habitat" o vlogi arhitekture in urbanizma v trajnsotnem razvoju človekovih naselij, kvalitete bivanja in varstva okolja ter naravne in kulturne dediščine. V njegovem okviru so predvidene teoretične, metodološke in aplikativne raziskave multidisciplinarnih oblik analiziranja, spremljanja, kreiranja in usmerjanja vseh tistih temeljnih in specifičnih prostorskih sestavin, ki posredno ali neposredno vplivajo na kvaliteto bivanja v slovenskem prostoru kot specifičnem delu Evrope. Končni rezultati so predvideni ne le v reševanju specifične problematike slovenskega prostora, ampak tudi v vključevanju v razvojen programe različno razvitih dežel, zlasti sosednjih, kar naj bi postalo tudi model za tovrstne rešitve v evropskem merilu. Razsikovalni program povezuje naslednje osnovne sestavine: specifika naravnih danosti v odnosu do trajnostnega razvoja kvalitete bivanja in varstva okolja, ekološke komponente prostora s sciljem ohranitve ali ponovne pridobitve zdravega bivalnega okolja. Poudarki so na: človekovih posegih v prostor, poselitvenih vzorcih in na arhitekturnih komponentah prostora kot temeljne sestavine "trajnostnosti" ratzvoja mest in drugih naselij vključno s podeželjem in s pomenom arhitekturne dediščine in identitete, na vplivih urbanizacije in arhitekturnega oblikovanja na zdravstvene, sociološke in kulturne komponente prostora ter na obratnih vlivih na arhitekturo, poselitvene vzorce, dalje na specifiki povezave z razvojem gospodarestva, na problematiki in metodologiji planskih odločitev - vse s ciljem ustvariti kvalitetno bivalno okolje. V vsaki od navedenih sestavin so vsdbinsko in metodološko zajete naslednje sestavine: določitve globalnih, regionalnih in lokalnih (do individualnih) danosti, razmerij in vrednosti prostora ter naravne in ustvarjene dediščine z merili evropskega in nacionalnega pomena, multidisciplinarnsot kriterijev vrednotenja, identifikacija problemov, vzpostavitev monitoringa, strategija planiranja in gradnje ter varovanja bivalnega okolja na nivoju krajine, naselbine in arhitekture, promocija trajnsotnih, ekoloških in humanih meril, značilnih za slovenski kulturni prostor in za njegove povezave v evropskega, vzgoja specialistov in javnosti za trajnostni razvoj bivalnega okolja in človeku prijazno arhitekturo. Kot posebne sestavine raziskovalnega programa so varstvo arhitekturne in naselbinske ter jrajinske dediščine za prihodnost, ekološka,. biotektonska, humana in zdrava tehnologija in oblikovanje vseh vrst gradenj, psihološke, kulturološke, sociološke in druge komponente arhitekture za specifična območja in bivalne vzorce in za ugotavljanje močnih posledic gradenj.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen raziskovalnega programa za znanost v širšem (svetovnem) smislu je predvsem v tem, da je prav v Sloveniji zaradi njenih specifičnih geografsko-političnih danosti mogoče vzorčno raziskati in metodološko obdelati izjemno zapletene sestavine varstva in urejanja ter razvoja bivalnega okolja kot preizkusni vzorec za tisti del Evrope, ki se priključuje skupnim evropskim ciljem. Urbanizem, arhitektura in oblikovanje so področja z značilno deficitarnim pristopom k znanstveno utemeljenim izhodiščem za trajnostni, smotrni, okoljsko in humano kvalitetni razvoj celovitega bivalnega okolja, kar so ključni cilji dana{njega razvitega sveta, povzeti tudi v Agendi Habitat. S povezovanjem znotraj stroke in s poudarjenim interdisciplinarnim pristopom, obenem pa z možnostjo pilotnih realizacij manjšega obsega v tipičnih heterogenih pogojih malega in s tem preglednega slovenskega prostora je mogoče razviti povsem nove teoretične osnove, interdisciplinarne metode, izobraževalne okvire od splošnih do specialističnih (zlasti na podiplomsken, mednarodno povezanem nivoju), posebne dokumentacijske metode za monitoring in razvojno planiranje bivalnega okolja itd. V mednarodnem merilu bi tako vzpostavili manjkajoči most znanstvenega pristopa v celovitem urejanju prostora (bivalnega okolja) med zahodnim in vzhodnim delom Evrope. Ker je Fakulteta za arhitekturo tak program že začela razvijati tudi v povezavi z evropskimi inštitucijami, je nadaljevanje izjemnega pomena za ta prostor.
Pomen za razvoj Slovenije
Za Slovenijo je pomen raziskovalnega programa še posebnega pomena. Trenutno stanje v planiranju bodočega bivalnega okolja od krajine preko poselitvenih sestavin in vseh vrst gradenj do detajlnega oblikovanja sestavin človekovega bivalnega okolja (arhitekture) je na stopnji intenzivnega razvoja v smeri pozitivnih vrednot: varstva okolja in naravne ter kulturne dediščine, smotrne in trajnostne rabe prostora, izgradnje kvalitetnega in humanega bivalnega prostora. Obenem se Slovenija kot de`ela v tranziciji uveljavlja z izrazito naprednim pristopom do teh vprašanj. Če pa naj bi dosegli začrtane cilje, je potrebno odpraviti nekatere pomanjkljivosti, saj je za Slovenijo podobno kot za velik del nekdanje "vzhodne" Evrope značilno izrazito pomanjkanje temeljnih raziskav z interdisciplinarnimi izhodišči o naravnih in ustvarjenih danostih slovenskega prostora, niso razvite nove metode za sisteme trajnostne rabe prostora (od raziskav do načrtovalskih in izvedbenih metod), za specifično področje razvita merila in orodja dokumentiranja, analize in monitoringa prostorskih ter zgrajenih danosti, v razvoju so nove oblike in vsebine vzgoje strokovnjakov. V okviru predlaganega raziskovalnega programa bo razvit doslej najbolj pomanjkljiv del navedenih problemov: sistem interdisciplinarnega pristopa in navezave na celovite cilje trajnostnega razvoja bivalnega okolja v evropskem in svetovnem merilu. Ker pričakujemo povečane potrebe zlasti po strokovnjakih na področju urejanja prostora in specialistov za deficitarne arhitekturne naloge (na področjih prenove, biotektonike ter prostočasovne, turistične in okolju prijazne gradnje), je v okviru raziskovalnega programa potrebno analizirati in metodolo{ko uskladiti vsa tista vprašanja sedanjega in bodočega bivalnega okolja, ki bodo podala temelje razvoju pedagoškega, raziskovalnega in kreativnega kadra. Raziskovalni program je načrtovan kot izhodišče za razvoj znanstvenih temeljev bodočega interdsiciplinarno zasnovanega pristopa k celovitem urejanju in oblikovanju bivalnega okolja Slovenije in za vzporedni razvoj kvalitetne vzgoje strokovnjakov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno