Projekti / Programi
Antifašizem v julijski krajini v transnacionalni perspektivi, 1919-1954
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H250 |
Humanistične vede |
Sodobna zgodovina (od leta 1914) |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
sodobna zgodovina, 1919–1954, antifašizem, odporniško gibanje, Julijska krajina
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
V okviru projekta »Antifašizem v Julijski krajini v transnacionalni perspektivi, 1919–1954« bodo raziskane specifike in manj znani vidiki antifašističnega upora v nekdanji Julijski krajini ter njegova vpetost v širši evropski prostor. Raziskava bo zajela obdobje od vzpona fašizma v Italiji (1919) do razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo (1954), vsebinsko pa bo osredotočena na fenomen antifašizma, kakršen se je razvil v pogojih »obmejnega fašizma« (fascismo di confine), značilnega za to obmejno, multietnično regijo.
Cilji projekta so: 1) analiza idejnih, socialnih in nacionalnih izhodišč antifašizma v nekdanji Julijski krajini; 2) raziskava antifašističnih skupin in gibanj različnih ideološko-političnih provenienc ter raznovrstnih praks njihovega delovanja, od teoretske, publicistične, umetniške, politične in obveščevalne dejavnosti do terorističnih akcij in organiziranega oboroženega upora; 3) raziskava interakcij med lokalnimi antifašističnimi skupinami, njihovih mednarodnih povezav, medsebojnih vplivov in idejnih transferjev; 4) raziskava ženske emancipacije skozi njihov antifašistični angažma; 5) analiza antifašistične simbolike ter govorice likovne umetnosti in književnosti; 6) raziskava oblikovanje kolektivnega spomina na antifašizem ob jugoslovansko-italijanski meji po drugi svetovni vojni.
Poudarek bo na slovenskih antifašističnih skupinah in posameznikih, za katere je bila značilna transnacionalna vpetost, tako v državnem okviru Italije kot v širšem evropskem prostoru. Interakcija nacionalnega impulza z ideološko pogojenimi oblikami akcijskega delovanja ter zgodnji pojav spontanega upora in njegova mednarodna vpetost dajejo antifašističnemu gibanju v Julijski krajini dimenzijo, ki jo lahko najbolje zajamemo s pristopi transnacionalne in komparativne zgodovine. Z aplikacijo teh raziskovalnih pristopov bo projekt zapolnil pomembne metodološke in vsebinske vrzeli v raziskavah in poznavanju zgodovine obmejnega prostora, hkrati pa se bodo sodelujoči raziskovalci aktivneje vključili v mednarodno zgodovinopisje, ki v zadnjih letih izkazuje povečano zanimanje za raziskovanje antifašizma in poudarja pomen transnacionalnega zgodovinskega pristopa oz. raziskav političnih, socialnih in kulturnih značilnosti antifašizma v različnih, a med seboj povezanih evropskih okoljih.
Ob upoštevanju izsledkov dosedanjih raziskav slovenskega, hrvaškega, italijanskega in drugega mednarodnega zgodovinopisja se bo raziskava oprla na arhivske in druge zgodovinske vire. Ključni arhivski fondi za predlagani projekt, ki so jih člani projektne skupine deloma že raziskovali ali vsaj evidentirali, se nahajajo v različnih slovenskih, hrvaških, srbskih in italijanskih arhivih ter v zasebnih zbirkah, stiki s tujimi dejavniki pa bodo analizirani s pomočjo dokumentov iz ruskih, britanskih, vatikanskih in drugih arhivov, ki so jih sodelujoči raziskovalci deloma že evidentirali.
Izvedljivost projekta zagotavljajo poznavanje tematike in dolgoletne izkušnje vodje projekta, kot tudi predhodno uspešno sodelovanje članov projektne skupine v več projektih. Uspešno izvedbo raziskovalnih ciljev bo omogočila tudi razdelitev projekta na več med seboj prepletih sklopov, ki sovpadajo z raziskovalnimi interesi članov projektne skupine, sestavljene iz uveljavljenih raziskovalcev in mlajših sodelavcev na začetku akademske kariere.
Pomen za razvoj znanosti
Predlagani projekt bo poglobil dosedanje raziskave antifašizma v obmejnem prostoru Slovenije, Italije in Hrvaške, z raziskavo doslej neznanih ali manj znanih vidikov antifašizma (npr. vloge žensk, intelektualcev in umetnikov v antifašističnem gibanju) pa jih bo tudi bistveno vsebinsko razširil. Multietnična Julijska krajina in »obmejni fašizem«, ki je vladal v njej v času Mussolinijevega režima, pomenita idealno okolje za preučevanje nacionalnih, političnih, socialnih, kulturnih in drugih vidikov antifašizma, saj je ta, kot trdi Eric Hobsbawm (The Age of Extremes, 1994, 149), lažje mobiliziral manjšine kot večinsko populacijo. V tem pogledu namerava projektna skupina pojasniti množičnost antifašističnega gibanja v Julijski krajini in njegovo vpetost v sočasno mednarodno dogajanje (npr. v okviru Kominterne, Congres des Nationalités Européennes, Giustizia e Liberta), kar bo omogočil tudi dostop do na novo odprtih ali neraziskanih arhivskih dokumentov v Moskvi, Rimu, Vatikanu, Londonu, Zagrebu, Beogradu idr. Z aplikacijo pristopov transnacionalne in primerjalne zgodovine, s pomočjo katerih bodo sodelujoči raziskovalci pojasnili čezmejne vplive ter prenose idej in modelov delovanja, bo osvetljena vpetost posameznikov in antifašističnih skupin v širše evropsko okolje, opravljena pa bo tudi primerjava dogajanja v Julijski krajini z drugimi multietničnimi, obmejnimi regijami fašistične Italije.
Izsledki raziskave bodo zanimivi tudi za druge vede in širšo javnost, saj gre za še vedno aktualno tematiko, ki nemalokrat doživlja buren odmev v medijih in dnevni politiki. Zgodovinska dediščina antifašizma je namreč na tem območju še vedno del deljenega spomina, ki ga nereflektirani politični diskurzi samo še bolj poglabljajo. Kot pojasnjuje Andrea Mammone (A Daily Revision of the Past: Fascism, Anti-Fascism, and Memory in Contemporary Italy, 2006), je v začetku devetdesetih let prišlo do revizije antifašistične paradigme, na kateri je slonela povojna Italija, torišče iskanja novega nacionalnega konsenza pa je bilo prav v obmejni regiji. Z umestitvijo različnih pojavov antifašizma v Julijski krajini v tedanji evropski kontekst želimo spodbuditi tudi razmislek o legitimnosti upora. Seznanjanje širše javnosti z izsledki raziskav in širjenje interpretativnih okvirov je zato relevantno ne le za povezovanje slovenske znanosti z mednarodnim akademskim okoljem, ampak tudi za javno soočenje s kolektivnimi predstavami, stereotipi in predsodki.
Pomen za razvoj Slovenije
The proposed project will broaden the existing research on antifascism in the borderland region between Slovenia, Croatia, and Italy, and by exploring unknown or lesser known aspects of antifascism (e.g. the contribution of women, artists and intelligentsia to antifascism) considerably enlarge the thematic scope of the existing studies as well. The multiethnic Julian March and the “borderland fascism” which emerged in the region during Mussolini’s regime, provide an ideal setting for the research into national, political, social, cultural and other characteristics of antifascism as, according to Eric Hobsbawm (The Age of Extremes, 1994, 149), antifascism found it easier to mobilise minority groups than the majority population. In this context, the project team intends to explain its massive appeal and the entanglement of the antifascist movement of the Julian March with the simultaneous international developments (e.g. in the Comintern, the Congres des Nationalités Européennes, the Giustizia e Liberta), that will be enabled by the access to newly opened or unexamined archival holdings in Moscow, Rome, the Vatican, London, Zagreb, Belgrade etc. Applying the approaches of transnational and comparative history, the participating researchers will shed light on the connections of individuals and antifascist groups from the Julian March, their cross-border influences, and transfers of ideas with antifascist movements in the wider European area, as well as to compare the developments in the Julian March with those in other multiethnic borderlands of fascist Italy.
The results of the proposed project will also be relevant for other scientific fields as well as for the general public as they will shed light on a very topical issue that often proves to be controversial when addressed by the media or daily politics. The heritage of antifascism in this borderland is still part of divided memory deepened by unreflected political discourses. According to Andrea Mammone (A Daily Revision of the Past: Fascism, Anti-Fascism, and Memory in Contemporary Italy, 2006), in the beginning of the 1990s the revision of the “antifascist paradigm” took place in Italy, and it was the Slovenian-Italian border region that turned out to be the platform for the search for a new national consensus. By placing various manifestations of antifascism in the Julian March in the then European context, we also aim to bring about a reflection upon the legitimacy of rebellion. The dissemination of the research results to the general public and spreading of interpretative frameworks are therefore relevant from the point of view of not only closer collaboration between Slovenian and international historiographical communities, but also public confrontation with collective perceptions, stereotypes and prejudices.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
