Projekti / Programi
Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje
01. januar 2020
- 31. december 2025
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.11.02 |
Družboslovje |
Narodno vprašanje |
Narodno vprašanje - humanistični vidik |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S000 |
Družboslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
etničnost, manjšinskost, človekove pravice, slovensko narodno vprašanje, nacionalna država, nacionalizem, varstvo manjšin, integracija, meje, mejnost, migracije, jeziki v stiku, interkulturnost/transkulturnost, upravljanje različnosti, vključevanje, memorija/spomin, Alpe-Jadran
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
34 |
51 |
45 |
1,32 |
| Scopus |
94 |
232 |
204 |
2,17 |
Raziskovalci (19)
Organizacije (1)
Povzetek
V okviru raziskovalnega programa (RP) so se v zadnjem desetletju razvili in uveljavili ključni kompleksni multidisciplinarni in interdisciplinarni problemski sklopi in pristopi, ki jih – upoštevaje aktualno družbeno situacijo, procese in trende razvoja ter razvoj zlasti družboslovne in humanistične znanosti – stalno nadgrajujemo in razvijamo ter jim dodajamo nova teoretska izhodišča in aktualne raziskovalne vsebine. Hkrati razvijamo nove raziskovalne pristope in (multi-, trans- in interdisciplinarne) metode, primerne za raziskovanje kompleksnih pojavov, izhajajoč zlasti iz metodološkega pluralizma.
Zaradi navedenega in družbene aktualnosti bo RP nadaljeval svoje delo na področju štirih širših problemskih sklopov: (I) slovensko narodno vprašanje, (II) manjšinske študije, (III) študije etničnosti, nacionalizma in mejnosti, (IV) urejanje in upravljanje različnosti. Te sklope bomo, upoštevaje razvoj in trende, dopolnjevali z aktualnimi tematikami in nadgrajevali z novimi teoretskimi in metodološkimi spoznanji, ki uveljavljajo multidisciplinarne, interdisciplinarne in transdisciplinarne pristope, primerne kompleksnosti proučevanih pojavov.
V okviru omenjenih problemskih sklopov bomo posebno pozornost posvečali naslednjih aktualnim tematikam: (a) analiza manjšinskega, migracijskega in integracijskega prava, politik in strategij, (b) narodna/etnična, kulturna in jezikovna raznolikost prebivalstva Slovenije, (c) slovenske manjšine v sosednjih državah, (d) romska manjšina v Sloveniji, (e) procesi in dimenzije družbene integracije priseljencev, (f) demografski in migracijski procesi, (g) kontinuiran vključujoči odprti dialog ter upravljanje (družbenih) odnosov in kriz.
Upoštevaje omenjene sklope in tematike, pozornost namenjamo procesom in dinamiki etničnih odnosov, naraščajoči različnosti družb, procesom identitet in njihovim preobrazbam, transnacionalizaciji in transkulturalciji, mejam in mejnosti, intenzivnejšim notranjim in mednarodnim migracijam ter migracijam v EU, etničnim in manjšinskim politikam, človekovim in manjšinskim pravicam, evoluciji državljanstva, pravnemu varstvu tradicionalnih narodnih in novih manjšin, pravnemu, ekonomskemu in družbenemu položaju manjšinskih in marginaliziranih skupnosti in njihovih pripadnikov ter njihovi prostovoljni in enakopravni polni integraciji.
Temeljna cilja RP sta: (a) prispevek k razvoju slovenske in globalne teoretske in empirične znanosti na področju etničnih študij ter razvoju baz izvirnih podatkov in (b) prispevek k družbenemu razvoju Slovenije in širše regije, ki lahko z izvirnimi znanstvenimi rezultati prispeva k družbenemu miru in stabilnosti v pluralnih sodobnih družbah, ki morajo temeljiti na enakopravnem vključevanju, intergraciji, varstvu in participaciji vseh manjšinskih in večinskih skupnosti ter njihovih pripadnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave potrjujejo, da sta etničnost in manjšinskost pomembni dimenziji kompleksnosti družb ter dejavnika zgodovinskega razvoja že vsaj dve stoletji. Etničnost ostaja pomemben dejavnik in sloj človekove identitete, proučevanje etničnosti in manjšinskosti pa ključni področji razvoja družboslovno-humanistične znanstvene misli tega stoletja. Ekonomija in ekonomski razvoj, globalizacija, internacionalizacija, integracijski procesi, nove tehnologije in mobilnost povečujejo prehodnost meja ter načenjajo nekatere segmente koncepta nacionalne države, a ta še prevladuje v mednarodni skupnosti, zasnovani na vestfalskih in versajskih načelih. To se odraža v neadekvatnih etničnih, manjšinskih in (i)migracijskih strategijah in politikah držav in EU.
V Evropi obstaja več kot 300 različnih etničnih/narodnostnih, verskih in kulturno-jezikovnih manjšinskih skupin s 104 milijoni pripadnikov, kar terja, da evropske države, družbe in znanost namenjajo pozornost etničnosti in manjšinskosti. Zaradi teoretske in epistemološke trdnosti, predvsem pa primarne produkcije znanja, ki ima velik interpretativni in aplikativni potencial, v svetu priznavajo pomen etničnih in manjšinskih študij, saj prispevajo k proučevanju in razumevanju aktualnih kompleksnih pojavov, tematik in problemov, kot so npr.: (med)etnični odnosi ter njihove družbene in njihove politične implikacije; politično in pravno zaznavanje in urejanje različnosti; večine in manjšine, odnosi med njimi, večinskost in manjšinskost; (individualne in kolektivne) identitete in identitetni procesi; pojavi direktne in indirektne diskriminacije, ksenofobije in rasizma; vključevanje, integracija in integracijska politika; meje in mejnost; transnacionalnost in transkulturnost, identitete, ki prečijo državne in narodne meje; migracije.
Uspešno raziskovanje terja sodelovanje z raziskovalnimi, znanstvenimi in visokošolskimi institucijami, ki proučujejo navedene tematike, v Sloveniji in tujini. Za širšo diseminacijo raziskovalnih rezultatov in spoznanj RP je pomembno sodelovanje z relevantnimi državnimi in javnimi institucijamii ter mednarodnimi organizacijami. Omenjamo prispevek k razvoju standardov mednarodnopravnega varstva manjšin in človekovih pravic (npr. Bolzanska priporočila Visokega komisarja za narodne manjšine OVSE) ter nacionalnih manjšinskih politik in varstva (npr. v Albaniji, na Hrvaškem, v Srbiji), kar uveljavlja slovensko znanost v mednarodnih okvirih.
RP s svojim raziskovanjem razvija baze relevantnih primarnih podatkov in prispeva k teoretski produkciji, kar omogoča razvoj in testiranje raziskovalnih hipotez, dograjevanje in razvoj metodologije, teorije in teoretskih modelov. Temeljna raziskovalna produkcija je nujna podlaga za aplikativno in ciljno raziskovanje, za svetovanje in strokovno delo ter za razvoj izobraževalnih programov. Raziskovalno relevantnost RP potrjuje pregled novejše znanstvene in strokovne literature, projektov in programov na teh področjih v svetu, izpričujejo pa ga tudi bibliografije članic in članov.
Etnične in manjšinske študije ter upravljanje različnosti so multi-, trans- in interdisciplinarna področja, ki terjajo inovacijske izboljšave raziskovalnih pristopov in metodologije kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Multidisciplinarna sestava članov RP omogoča preseganje tradicionalnih disciplinarnih pristopov, bolj celovito raziskovanje kompleksnih pojavov, primerjanje in medsebojno oplajanje raziskovalnih rezultatov in spoznanj s stalno komparacijo raziskovalnih pristopov in ciljev posameznih disciplin.
Pristop prepletanja metodološkega in teoretskega aparata se je izkazal kot mednarodno uspešen za raziskovanje navedenih znanstveno-raziskovalnih tematik. Poudarjamo pomen razvijanja specializacij članov RP, kar omogoča nadaljevanje poglobljenega raziskovanja tradicionalnih področij in tematik ter vključevanje aktualnih tematik in področij v prihodnjih programskih obdobjih.
Ažurno odzivanje na aktualne družbene izzive terja poglobljeno
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalno in znanstveno delo raziskovalnega programa (RP) prispeva k razvoju manjšinskih in etničnih študij, proučevanja narodnega vprašanja ter urejanja in upravljanja različnosti, katerih nova spoznanja so lahko neposredno in posredno uporabna. Državne in javne institucije ter zasebna sfera, pa tudi EU in njene institucije ter mednarodne organizacije lahko ta spoznanja uporabljajo kot strokovne in znanstvene podlage za svoje delo. Konkretne rešitve in predlogi so lahko koristne družbene inovacije na področjih, kot so npr. urejanje in upravljanje različnosti – vključno z urejanjem in upravljanjem etničnih odnosov ter preprečevanjem, upravljanjem in razreševanjem kriz in konfliktov, varstvo manjšin in manjšinska politika, migracijske politike, integracijske politike, preprečevanje diskriminacije in antidiskriminacijske politike, urejanje in upravljanje odnosov center-periferija, multikulturalizem in interkulturalizem, vzpostavljanje in razvijanje funkcionalnih vezi ter dostopnosti in kakovosti različnih storitev v nacionalnih in evropskih okvirih, uravnotežen in trajnostni razvoj. Raziskovanje in uresničevanje definiranih ciljev RP predstavlja tudi prispevek k ohranjanju in razvoju kulturne in zgodovinske dediščine.
RP neposredno prispeva h krepitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki vključuje Slovence, živeče v sosednjih državah ter slovenske izseljence in zdomce. Rezultati in raziskave RP vplivajo na promocijo in razpoznavnost slovenske družbene stvarnosti, kulture in jezika v globaliziranem svetu. Člani RP sodelujejo pri pripravi posameznih pomembnih političnih in zakonskih dokumentov v RS na omenjenih področjih.
Neposredni prispevek RP k družbeno-ekonomskemu in kulturnemu razvoju Slovenije je razvoj človeških virov, ki ga lahko merimo z rastjo raziskovalnih in znanstvenih potencialov članov, z njihovim permanentnim izobraževanjem. Prispevek k razvoju človeških virov je tudi prenos raziskovalnih rezultatov programske skupine v izobraževalne programe oz. v bolonjske programe prve, druge in tretje stopnje na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter na Novi univerzi.
Predlagani interdisciplinarni program ima številne multiplikativne učinke na splošen družbeno-ekonomski razvoj. Pri tem gre na eni strani za družbene inovacije usmerjene v izboljšanje izobrazbene, socialne in celokupne demografske strukture določenih skupin prebivalstva, po drugi strani pa tudi za narodno-gospodarski vpliv, kot je posreden vpliv na gospodarsko učinkovitost in gospodarnost porabe javnih sredstev z znanji in kompetencami, ki jih premorejo člani programske skupine (npr. večja vključenost manjšin na trg dela vpliva na višino javnih izdatkov; strokovna usposobljenost članov programske skupine lahko tudi bistveno presega okvir programa in ima lahko veliko vlogo v svetovalnih funkcijah – npr. v pripravi strateških dokumentov in predlogu popravkov poteka meddržavne meje).
Zaradi prepleta učinkov, ki jih imajo raziskovalni rezultati skupine, je splošne družbeno-ekonomske učinke oz. njihov pomen mogoče označiti tudi kot širše relevantne za kulturni razvoj v državi. Zagotovo ima velik vpliv na družbeno infrastrukturo invencija izobraževalnih inkubatorjev za ranljive skupine prebivalstva (npr. Romi). Prav tako lahko pričakujemo učinke raziskovalnega programa pri drugih ranljivih skupinah prebivalstva s specifičnimi potrebami (integracija, oziroma vključevanje priseljenskega prebivalstva v enakovredno bivanje v Sloveniji, afirmacija pripadnikov manjšin).
Posredni vpliv in pomen na družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije imata raziskovalni program in raziskovalci, ki ga sestavljajo, z dajanjem ekspertnih mnenj različnim državnim uradom in institucijam (glede različnih etničnih in manjšinskih vprašanj), s sodelovanjem v javnih strokovnih diskusijah in s pripravo študij in elaboratov ter strokovnih ocen o kočljivih družbeno-strokovnih vprašanjih in situacijah. Posebnega pomena je vključenost članov in članic programske
