Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Manjšinske in etnične študije ter slovensko narodno vprašanje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.02  Družboslovje  Narodno vprašanje  Narodno vprašanje - humanistični vidik 
6.05.01  Humanistika  Jezikoslovje  Raziskovanje posameznih jezikov 

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
etničnost, manjšinskost, človekove pravice, slovensko narodno vprašanje, nacionalna država, nacionalizem, varstvo manjšin, integracija, meje, mejnost, migracije, jeziki v stiku, interkulturnost/transkulturnost, upravljanje različnosti, vključevanje, memorija/spomin, Alpe-Jadran
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
12.654,32
A''
2.263,43
A'
5.107,2
A1/2
8.210,53
CI10
263
CImax
16
h10
7
A1
44,19
A3
1,71
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 19. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  46  63  52  1,13 
Scopus  125  323  266  2,13 
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19109  dr. Romana Bešter  Politične vede  Raziskovalec  2020 - 2024  161 
2.  22628  dr. Sara Brezigar  Politične vede  Raziskovalec  2020  255 
3.  37432  dr. Robert Devetak  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2021 - 2022  195 
4.  52721  dr. Laszlo Goncz  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2024  510 
5.  26449  dr. Danijel Grafenauer  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2024  328 
6.  01965  dr. Boris Jesih  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2020 - 2024  415 
7.  20195  dr. Damir Josipovič  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  326 
8.  08423  dr. Matjaž Klemenčič  Zgodovinopisje  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2024  841 
9.  07592  dr. Miran Komac  Politične vede  Raziskovalec  2020 - 2022  471 
10.  18129  dr. Attila Kovacs  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2024  568 
11.  06164  dr. Samo Kristen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2021  128 
12.  15882  dr. Mojca Medvešek  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2024  219 
13.  11852  dr. Katalin Munda-Hirnoek  Etnologija  Raziskovalec  2020 - 2024  497 
14.  01970  dr. Sonja Novak-Lukanović  Jezikoslovje  Vodja  2020 - 2024  516 
15.  26503  dr. Janez Pirc  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  167 
16.  27705  dr. Barbara Riman  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024  258 
17.  54243  dr. Lara Sorgo  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2022 - 2024  92 
18.  57077  Natko Štiglić  Politične vede  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  17 
19.  54738  Antonija Todić  Sociologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2024  60 
20.  38169  dr. Sabina Zorčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2024  39 
21.  05895  dr. Mitja Žagar  Pravo  Raziskovalec  2020 - 2024  666 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.522 
Povzetek
V okviru raziskovalnega programa (RP) so se v zadnjem desetletju razvili in uveljavili ključni kompleksni multidisciplinarni in interdisciplinarni problemski sklopi in pristopi, ki jih – upoštevaje aktualno družbeno situacijo, procese in trende razvoja ter razvoj zlasti družboslovne in humanistične znanosti – stalno nadgrajujemo in razvijamo ter jim dodajamo nova teoretska izhodišča in aktualne raziskovalne vsebine. Hkrati razvijamo nove raziskovalne pristope in (multi-, trans- in interdisciplinarne) metode, primerne za raziskovanje kompleksnih pojavov, izhajajoč zlasti iz metodološkega pluralizma. Zaradi navedenega in družbene aktualnosti bo RP nadaljeval svoje delo na področju štirih širših problemskih sklopov: (I) slovensko narodno vprašanje, (II) manjšinske študije, (III) študije etničnosti, nacionalizma in mejnosti, (IV) urejanje in upravljanje različnosti. Te sklope bomo, upoštevaje razvoj in trende, dopolnjevali z aktualnimi tematikami in nadgrajevali z novimi teoretskimi in metodološkimi spoznanji, ki uveljavljajo multidisciplinarne, interdisciplinarne in transdisciplinarne pristope, primerne kompleksnosti proučevanih pojavov. V okviru omenjenih problemskih sklopov bomo posebno pozornost posvečali naslednjih aktualnim tematikam: (a) analiza manjšinskega, migracijskega in integracijskega prava, politik in strategij, (b) narodna/etnična, kulturna in jezikovna raznolikost prebivalstva Slovenije, (c) slovenske manjšine v sosednjih državah, (d) romska manjšina v Sloveniji, (e) procesi in dimenzije družbene integracije priseljencev, (f) demografski in migracijski procesi, (g) kontinuiran vključujoči odprti dialog ter upravljanje (družbenih) odnosov in kriz. Upoštevaje omenjene sklope in tematike, pozornost namenjamo procesom in dinamiki etničnih odnosov, naraščajoči različnosti družb, procesom identitet in njihovim preobrazbam, transnacionalizaciji in transkulturalciji, mejam in mejnosti, intenzivnejšim notranjim in mednarodnim migracijam ter migracijam v EU, etničnim in manjšinskim politikam, človekovim in manjšinskim pravicam, evoluciji državljanstva, pravnemu varstvu tradicionalnih narodnih in novih manjšin, pravnemu, ekonomskemu in družbenemu položaju manjšinskih in marginaliziranih skupnosti in njihovih pripadnikov ter njihovi prostovoljni in enakopravni polni integraciji. Temeljna cilja RP sta: (a) prispevek k razvoju slovenske in globalne teoretske in empirične znanosti na področju etničnih študij ter razvoju baz izvirnih podatkov in (b) prispevek k družbenemu razvoju Slovenije in širše regije, ki lahko z izvirnimi znanstvenimi rezultati prispeva k družbenemu miru in stabilnosti v pluralnih sodobnih družbah, ki morajo temeljiti na enakopravnem vključevanju, intergraciji, varstvu in participaciji vseh manjšinskih in večinskih skupnosti ter njihovih pripadnikov.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave potrjujejo, da sta etničnost in manjšinskost pomembni dimenziji kompleksnosti družb ter dejavnika zgodovinskega razvoja že vsaj dve stoletji. Etničnost ostaja pomemben dejavnik in sloj človekove identitete, proučevanje etničnosti in manjšinskosti pa ključni področji razvoja družboslovno-humanistične znanstvene misli tega stoletja. Ekonomija in ekonomski razvoj, globalizacija, internacionalizacija, integracijski procesi, nove tehnologije in mobilnost povečujejo prehodnost meja ter načenjajo nekatere segmente koncepta nacionalne države, a ta še prevladuje v mednarodni skupnosti, zasnovani na vestfalskih in versajskih načelih. To se odraža v neadekvatnih etničnih, manjšinskih in (i)migracijskih strategijah in politikah držav in EU.   V Evropi obstaja več kot 300 različnih etničnih/narodnostnih, verskih in kulturno-jezikovnih  manjšinskih skupin s 104 milijoni pripadnikov, kar terja, da evropske države, družbe in znanost namenjajo pozornost etničnosti in manjšinskosti. Zaradi teoretske in epistemološke trdnosti, predvsem pa primarne produkcije znanja, ki ima velik interpretativni in aplikativni potencial, v svetu priznavajo pomen etničnih in manjšinskih študij, saj prispevajo k proučevanju in razumevanju aktualnih kompleksnih pojavov, tematik in problemov, kot so npr.: (med)etnični odnosi ter njihove družbene in njihove politične implikacije; politično in pravno zaznavanje in urejanje različnosti; večine in manjšine, odnosi med njimi, večinskost in manjšinskost; (individualne in kolektivne) identitete in identitetni procesi; pojavi direktne in indirektne diskriminacije, ksenofobije in rasizma; vključevanje, integracija in integracijska politika; meje in mejnost; transnacionalnost in transkulturnost, identitete, ki prečijo državne in narodne meje; migracije.   Uspešno raziskovanje terja sodelovanje z raziskovalnimi, znanstvenimi in visokošolskimi institucijami, ki proučujejo navedene tematike, v Sloveniji in tujini. Za širšo diseminacijo raziskovalnih rezultatov in spoznanj RP je pomembno sodelovanje z relevantnimi državnimi in javnimi institucijamii ter mednarodnimi organizacijami. Omenjamo prispevek k razvoju standardov mednarodnopravnega varstva manjšin in človekovih pravic (npr. Bolzanska priporočila Visokega komisarja za narodne manjšine OVSE) ter nacionalnih manjšinskih politik in varstva (npr. v Albaniji, na Hrvaškem, v Srbiji), kar uveljavlja slovensko znanost v mednarodnih okvirih.   RP s svojim raziskovanjem razvija baze relevantnih primarnih podatkov in prispeva k teoretski produkciji, kar omogoča razvoj in testiranje raziskovalnih hipotez, dograjevanje in razvoj metodologije, teorije in teoretskih modelov. Temeljna raziskovalna produkcija je nujna podlaga za aplikativno in ciljno raziskovanje, za svetovanje in strokovno delo ter za razvoj izobraževalnih programov. Raziskovalno relevantnost RP potrjuje pregled novejše znanstvene in strokovne literature, projektov in programov na teh področjih v svetu, izpričujejo pa ga tudi bibliografije članic in članov.   Etnične in manjšinske študije ter upravljanje različnosti so multi-, trans- in interdisciplinarna področja, ki terjajo inovacijske izboljšave raziskovalnih pristopov in metodologije kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. Multidisciplinarna sestava članov RP omogoča preseganje tradicionalnih disciplinarnih pristopov, bolj celovito raziskovanje kompleksnih pojavov, primerjanje in medsebojno oplajanje raziskovalnih rezultatov in spoznanj s stalno komparacijo raziskovalnih pristopov in ciljev posameznih disciplin.   Pristop prepletanja metodološkega in teoretskega aparata se je izkazal kot mednarodno uspešen za raziskovanje navedenih znanstveno-raziskovalnih tematik. Poudarjamo pomen razvijanja specializacij članov  RP, kar omogoča nadaljevanje poglobljenega raziskovanja tradicionalnih področij in tematik ter vključevanje aktualnih tematik in področij v prihodnjih programskih obdobjih.   Ažurno odzivanje na aktualne družbene izzive terja poglobljeno
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalno in znanstveno delo raziskovalnega programa (RP) prispeva k razvoju manjšinskih in etničnih študij, proučevanja narodnega vprašanja ter urejanja in upravljanja različnosti, katerih nova spoznanja so lahko neposredno in posredno uporabna. Državne in javne institucije ter zasebna sfera, pa tudi EU in njene institucije ter mednarodne organizacije lahko ta spoznanja uporabljajo kot strokovne in znanstvene podlage za svoje delo. Konkretne rešitve in predlogi so lahko koristne družbene inovacije na področjih, kot so npr. urejanje in upravljanje različnosti – vključno z urejanjem in upravljanjem etničnih odnosov ter preprečevanjem, upravljanjem in razreševanjem kriz in konfliktov, varstvo manjšin in manjšinska politika, migracijske politike, integracijske politike, preprečevanje diskriminacije in antidiskriminacijske politike, urejanje in upravljanje odnosov center-periferija, multikulturalizem in interkulturalizem, vzpostavljanje in razvijanje funkcionalnih vezi ter dostopnosti in kakovosti različnih storitev v nacionalnih in evropskih okvirih, uravnotežen in trajnostni razvoj. Raziskovanje in uresničevanje definiranih ciljev RP predstavlja tudi prispevek k ohranjanju in razvoju kulturne in zgodovinske dediščine. RP neposredno prispeva h krepitvi skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki vključuje Slovence, živeče v sosednjih državah ter slovenske izseljence in zdomce. Rezultati in raziskave RP vplivajo na promocijo in razpoznavnost slovenske družbene stvarnosti, kulture in jezika v globaliziranem svetu. Člani RP sodelujejo pri pripravi posameznih pomembnih političnih in zakonskih dokumentov v RS na omenjenih področjih. Neposredni prispevek RP k družbeno-ekonomskemu in kulturnemu razvoju Slovenije je razvoj človeških virov, ki ga lahko merimo z rastjo raziskovalnih in znanstvenih potencialov članov, z njihovim permanentnim izobraževanjem. Prispevek k razvoju človeških virov je tudi prenos raziskovalnih rezultatov programske skupine v  izobraževalne programe oz. v bolonjske programe prve, druge in tretje stopnje na univerzah v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem ter na Novi univerzi. Predlagani interdisciplinarni program ima številne multiplikativne učinke na splošen družbeno-ekonomski razvoj. Pri tem gre na eni strani za družbene inovacije usmerjene v izboljšanje izobrazbene, socialne in celokupne demografske strukture določenih skupin prebivalstva, po drugi strani pa tudi za narodno-gospodarski vpliv, kot je posreden vpliv na gospodarsko učinkovitost in gospodarnost porabe javnih sredstev z znanji in kompetencami, ki jih premorejo člani programske skupine (npr. večja vključenost manjšin na trg dela vpliva na višino javnih izdatkov; strokovna usposobljenost članov programske skupine lahko tudi bistveno presega okvir programa in ima lahko veliko vlogo v svetovalnih funkcijah – npr. v pripravi strateških dokumentov in predlogu popravkov poteka meddržavne meje). Zaradi prepleta učinkov, ki jih imajo raziskovalni rezultati skupine, je splošne družbeno-ekonomske učinke oz. njihov pomen mogoče označiti tudi kot širše relevantne za kulturni razvoj v državi. Zagotovo ima velik vpliv na družbeno infrastrukturo invencija izobraževalnih inkubatorjev za ranljive skupine prebivalstva (npr. Romi). Prav tako lahko pričakujemo učinke raziskovalnega programa pri drugih ranljivih skupinah prebivalstva s specifičnimi potrebami (integracija, oziroma vključevanje priseljenskega prebivalstva v enakovredno bivanje v Sloveniji, afirmacija pripadnikov manjšin). Posredni vpliv in pomen na družbenoekonomski in kulturni razvoj Slovenije imata raziskovalni program in raziskovalci, ki ga sestavljajo, z dajanjem ekspertnih mnenj različnim državnim uradom in institucijam (glede različnih etničnih in manjšinskih vprašanj), s sodelovanjem v javnih strokovnih diskusijah in s pripravo študij in elaboratov ter strokovnih ocen o kočljivih družbeno-strokovnih vprašanjih in situacijah. Posebnega pomena je vključenost članov in članic programske
Zgodovina ogledov
Priljubljeno