Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Etnične in manjšinske študije ter slovensko narodno vprašanje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.11.00  Družboslovje  Narodno vprašanje   

Koda Veda Področje
S000  Družboslovje   
H000  Humanistične vede   
Ključne besede
slovensko narodno vprašanje; - manjšinske študije: slovenske manjšine in Slovenci v sosednjih državah, na ozemlju nekdanje Jugoslavije in po svetu; - študije etničnosti, nacionalizma in mejnosti; - etnični odnosi in konflikti; - migracije; - (nacionalna) identiteta; - multikulturalizem/interkulturalizem
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19109  dr. Romana Bešter  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  163 
2.  22628  dr. Sara Brezigar  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  255 
3.  01965  dr. Boris Jesih  Narodno vprašanje  Raziskovalec  2004 - 2008  416 
4.  20195  dr. Damir Josipovič  Geografija  Raziskovalec  2007 - 2008  329 
5.  12426  dr. Marija Jurič Pahor  Kulturologija  Raziskovalec  2004 - 2008  242 
6.  24442  dr. Špela Kalčić  Antropologija  Mladi raziskovalec  2005 - 2006  134 
7.  08423  dr. Matjaž Klemenčič  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  841 
8.  06605  dr. Vera Klopčič  Kulturologija  Raziskovalec  2005 - 2008  501 
9.  07592  dr. Miran Komac  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  472 
10.  18129  dr. Attila Kovacs  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  571 
11.  06164  dr. Samo Kristen  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  128 
12.  13082  dr. Vera Kržišnik-Bukić  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2004 - 2008  348 
13.  15882  dr. Mojca Medvešek  Sociologija  Raziskovalec  2005 - 2008  222 
14.  11852  dr. Katalin Munda-Hirnoek  Etnologija  Raziskovalec  2004 - 2008  498 
15.  01970  dr. Sonja Novak-Lukanović  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  516 
16.  07655  dr. Irena Šumi  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2004 - 2008  394 
17.  21670  dr. Marko Zajc  Zgodovinopisje  Mladi raziskovalec  2004 - 2007  347 
18.  10895  dr. Jernej Zupančič  Humanistika  Raziskovalec  2004 - 2008  701 
19.  05895  dr. Mitja Žagar  Pravo  Vodja  2004 - 2008  675 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0507  Inštitut za narodnostna vprašanja  Ljubljana  5051517000  4.558 
Povzetek
Raziskovalni program, temelječ na programskih dokumentih INV, vključuje naslednje problemske sklope: 1.Slovensko narodno vprašanje kot specifično multidisciplinarno raziskovalno tradicijo, pristop in tematiko, ki jo INV (najstarejši tovrstni inštitut v Evropi) goji ves čas. Zasnovana na začetku 20. stoletja, ta tradicija vključuje proučevanje (med)etničnih odnosov v RS in na območju zgodovinske poseltive Slovencev, raziskovanje slovenskih manjšin oz. slovensko govorečih populacij v sosednjih in drugih državah ter druge relevantne tematike, ki so se razvile v okviru etničnih študij. 2.Manjšinske študje raziskujejo nastajanje, zaznavanje, upravljanje in varovanje zlasti deklarirane kulturnorepertoarne in jezikovne različnosti v sodobnih državah in družbah. Zasnovane multidisciplinarno, proučujejo politično in pravno zaznavanje, opredeljevanje, kodiranje in upravljanje (jezikovnih, kulturnorepertoarnih, etničnih, spolnih, generacijskih, zgodovinskih, itd.) različnosti v različnih okoljih, transnacionalnost, multikulturalizem/ interkulturalizem, pravno varstvo in participacija manjšin, (pravno in politično) upravljanje različnosti vključno z inventivnimi praksami, promocija manjšinskih (manj razširjenih) jezikov in kultur, itd., pa tudi tematiko "novih/novodobnih manjšin" ter pravno in politično zaznanih in nezaznanih imigrantov in imigrantskih skupin. 3.Študije etničnosti, nacionalizma in mejnosti so na INV sooblikovali: zgodovinopisje; sociologija s specialnimi sociologijami; antropologija, zlasti evropska socialna antropologije; lingvistka s specializacijami, zlasti sociolingvistiko; itd. So teoretsko polje, ki navedene problemske tradicije in delienacije uporablja kot gradivo za analizo, problemske presoje, konceptualne in epistemološke generalizacije. Temeljijo na teoretskem postulatu, da procesi etničnosti (etničnega razlikovanja) kot tip kategoričnega razločevanja med ljudmi, ne potekajo zgolj po opredeljenih mejah (različnih "manjšin") ter niso vedno politično ali pravno zaznani. Zajemajo: teoretizacijo kategoričnih družbenih mejnosti; teoretizacijo pravnih in političnih zaznav in normativizacij kategoričnih družbenih razlikovanj; študije travme nasilja in povezanih študijev generacijskega transferja in socialne memorije; preučevanje identitetnih izrekanj in pripadnosti; proučevanje ideacije in ideologizacije nacionalnega; vprašanja državotvorja, zlasti recentnega slovenskega; teoretske vidike (pravnega) varstva manjšin; proučevanje migracij in mobilnosti; proučevanje regionalizma (vključno z odnosi center - periferija); proučevanje razdeljenih družb (divided societies), migracij in mobilnosti; specialne vidike mednarodnih odnosov; itd. 4.Etnični odnosi in konflikti oz. urejanje in upravljanje etničnih odnosov, preprečevanje, zgodnje zaznavanje, upravljanje in/ali razreševanje konfliktov kot interdisciplinarno področje (človekove pravice, geografija, mednarodni odnosi, politologija, pravo, psihologija, sociologija, upravne znanosti, varnostne in obrambne študije, zgodovina, itd.) vključujejo tudi pročevanje tematik, kot so: upravljanje različnosti, uveljavljanje človekovih pravic (z manjšinskimi pravicami), uveljavljanje multikulturnosti/interkulturnosti, promocija manjšinskih oz. manj razširjenih jezikov in kultur, preprečevanje ksenofobije in diskriminacije na kakršnikoli podlagi, integracija marginalnih skupin in migrantov, itd. INV se je mednarodno uveljavil s proučevanjem etničnih odnosov v JV Evropi ter urejanja in upravljanja etničnih odnosov v "pokonfliktnih družbah." V kontekstu evropskih integracij omenjamo še konkretne tematike in cilje: odnose med zaznanimi "etnično" različnimi skupinami v RS, obmejnih oz. jezikovno stičnih območjih; jezikovno vedenje in repertoarji; pravno varstvo, politike, status in položaj manjšinskih skupnosti v RS ter slovensko govorečih/izrečenih v sosednjih državah in naslednicah SFRJ in v svetu; prostorske in prebivalstvene vidike poselitvenega in funkcionalnega prostora;
Pomen za razvoj znanosti
Manjšinske in etnične študije (študije etničnosti) so se kot raziskovana in znanstvena problemska polja začele razvijati v prvih desetletjih dvajsetega stoletja, ko je bil ustanovljen Manjšinski inštitut, predhodnik INV; teoretski razmah in ustalitev so doživele v drugi polovici dvajsetega stoletja, njihov dinamičen razvoj pa se nadaljuje ob koncu tega in na začetku enaindvajsetega stoletja. Manjšinske in etnične študije so se razvile v izrazito multidisciplinarne in interdisciplinarne študije, ki (pogosto v različnih kombinacijah) uporabljajo različne metodološke in teoretske (disciplinarne, multidisciplinarne in interdisciplinarne) pristope in aparat ter se potrjujejo kot primarno polje produkcije znanja, ki ima poleg interpretativnega in teoretskega tudi velik aplikativni potencial. Omenjeni pristopi so se kot primerni in uspešni za proučevanje kompleksnih in medsebojno (so)odvisnih pojavov, manjšinske in etnične pa so s svojo raziskovalno in znanstveno produkcijo prispevale k razvoju in reviziji nekaterih disciplinarnih opusov. Pojavi, procesi in koncepti, ki jih označujemo kot (med)etnične (temelječe na kategoričnem etničnem razlikovanju), družbeno, politično in pravno zaznavanje teh pojavov in različnosti, potreba po inventivnih družbenih in normativnih praksah, novih demokratičnih institutih, institucijah in organizacijskih okvirih na sub-nacionalnih, nacionalnih (državnih) in mednarodnih ravneh, različne nedemokratične in diskriminacijske prakse ter njihovo preprečevanje, (ne)občutljivost normativnih in organizacijskih sistemov zanje ter za pojave ksenofobije in rasizma, upravljanje različnosti ter preprečevanje, upravljanje in razreševanje kriz in konfliktov, ipd. so poleg tradicionalnih tematik raziskovanja (npr. narodno/etnično vprašanje, etnična struktura in odnosi v posameznih okoljih, pravni status, varstvo in dejanski položaj manjšin, mednarodno pravno varstvo manjšin, jeziki v stiku, večjezičnost in jezikovna kompetenca, itd.) so aktualne in akutne družbene problematike, katerih razumevanje in razreševanje sta odvisna od znanj, ki jih gojijo etnične in manjšinske študije. To so tudi tematike in področja, ki jih je proučeval raziskovalni program ter so jih pri svojem raziskovalnem delu in v svojih objavah obravnavali sodelavke in sodelavci. Produkcija raziskovalnega programa prispeva k znanstveni in javnostni produkciji znanja o etničnem, pri čemer so pomembne tako študije primera Slovenije in drugih izbranih držav (npr. sosednje države, JV Evropa) kot tudi primerjalni pristopi ter širši kontekst evropskih integracijskih procesov in vključevanja novih držav vanje. Poleg objav so pomembne ostale oblike znanstvenega, strokovnega in družbenega angažmaja sodelavk in sodelavcev, ki pomenijo prenašanje raziskovalnih in znanstvenih rezultatov v izobraževalni proces in družbeno prakso, kot so npr. sodelovanje v pedagoškem procesu, ekspertno angažiranje in svetovanje različnim zainteresiranim institucijam in organizacijam, družbeno odvetništvo in prostovoljstvo, itd. Zlasti pomembno je pri tem vključevanje v mednarodne projekte in tokove (vključno s koordiniranjem posameznih dejavnosti), pri čemer so za različne partnerje poleg raziskovalnih potencialov in naporov pomembni tudi arhivska in dokumentacijska gradiva in baze, ki jih INV lahko ponudi, pri čemer se njegove primerjalne prednosti kažejo zlasti pri proučevanju etničnosti, (med)etničnih odnosov in konfliktov v JV Evropi. Poleg sodelovanja s tujimi znanstvenimi institucijami je pomembno – zlasti z gledišča prenašanja raziskovalnih rezultatov v družbeno prakso – sodelovanje z različnimi nacionalnimi institucijami (npr. Državni zbor, vlada in njeni organi, itd.) in mednarodnimi organizacijami organizacije (npr. Svet Evrope, OVSE – zlasti Visoki komisar za narodne manjšine, itd.), pri čemer raziskovalni program uporablja baze relevantnih (primarnih) podatkov, ki so jih zbrali in razvili sodelavke in sodelavci skupine.
Pomen za razvoj Slovenije
Za Slovenijo so rezultati raziskovalnega programa pomembni zaradi njegove navedene raziskovalne in znanstvene produkcije, ki je ključna tudi za razvoj človeških virov kot dejavnik trajnostnega razvoja v pluralnih poindustrijskih informacijskih družbah. Tovrstne razvojne paradigme temeljijo na uspešnem upravljanju, ohranjanju in razvoju različnosti (vključno s kulturno, jezikovno, etnično, itd. pluralnostjo oz. raznolikostjo) ter na trajnostnem razvoju z optimalno uporabo lokalnih in drugih virov, med katere sodita tudi prostor in razvitost komunikacij v tem prostoru. Ljudje s svojim znanjem, spretnostmi, energijo, ambicijami, potrebami in interesi, medsebojnimi odnosi, pa tudi s svojimi konfliktnimi potenciali so ključni dejavnik razvoja in sploh vseh družbenih procesov v slehernem okolju. Pomembno komponento odnosov med ljudmi v sodobnih okoljih predstavljajo odnosi kategoričnih skupinskih razlikovanj, med njimi zlasti odnosi etničnosti. Demokratična politična paradigma te odnose in njihovo upravljanje zazna kot centralne, upoštevaje tudi njihove konfliktne in zaviralne potenciale. Zato je preučevanje odnosov razlikovanja pomembno za družbeno načrtovanje in normativno urejanje ter lahko prispeva k boljšemu varstvu in položaju manjšin, k uveljavljanju multikulturnosti/ interkulturnosti, mobilnosti, h krepitvi vitalnih gospodarskih jeder in boljši skrbi za »robne« pokrajine (odnosi center-periferije), pa tudi k bolj racionalnemu in optimalnemu angažiranju in uporabi človeških, prostorskih in drugih virov. To se je v praksi izražalo v uspešnem sodelovanju z nacionalnimi institucijami (npr. Državni zbor in njegova delovna telesa, vlada ter njene institucije in telesa, državna uprava, javne institucije, itd.), kar je prispevalo tudi k detekciji in uspešnemu upravljanju različnosti, na katere bodo bistveno vplivali migracijski tokovi ter spreminjajoče gospodarske in politične okoliščine. Raziskovanje in rezultati raziskovalnega programa so koristni za oblikovanje etnične, manjšinskih, migracijskih in integracijskih politik, ki lahko prispevajo k izboljšanju (med)etničnih odnosov in s tem k boljši kakovosti življenja, kar predstavlja pomemben materialni in (še bolj) psihološki pogoj optimalnih življenjskih pogojev in boljše storilnosti. Vključevanje v evropske integracije, spreminjanje narave in funkcij notranjih mednarodnih meja, vzpostavitev zunanjih meja EU, prosti trg, konkurenca, razvite komunikacije in vse večja mobilnost ljudi (migracije) v EU spremlja jasna politična in pravno-normativna platforma, ki razvija multikulturalizem in interkulturalizem, temelječ na uveljavljanju človekovih pravic, prepovedi diskriminacije ter ustrezni integracijski politiki in varstvu manjšin. To pomeni novo situacijo in okvir za pojmovanje kulturne in jezikovne različnosti prebivalstva Slovenije in EU, Raziskovalni program je poskusil razviti aplikativne rešitve, ki upoštevajo specifično situacijo, potrebe in interese prebivalstva Slovenije in slovensko govorečih (manjšin) v sosednjih državah in po svetu. Te rešitve promovirajo demokratično državljansko vzgojo in politiko (proti rasizmu, ksenofobiji in etničnemu ekskluzivizmu), temelječi na človekovih pravicah in svoboščinah, katerih sestavni del so manjšinske pravice. Raziskovalni rezultati so koristni: za uresničevanje politično definiranih ciljev Slovenije in EU, kot so ohranjanje in utrjevanje individualnih in kolektivnih/nacionalnih identitet, slovenske nacionalne identitete ter ohranjanje bogastva naravne in kulturne dediščine, s slovenskim jezikom in kulturo; za zagotavljanje učinkovite komunikacije, kompatibilnosti in konkurenčnosti v evropskih okvirih; za vzpostavljanje in razvijanje funkcionalnih vezi ter dostopnosti in kakovosti različnih storitev tako v nacionalnih kot v evropskih okvirih; za uravnotežen in trajnostni razvoj, itd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno