Projekti / Programi
Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine
01. januar 2020
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Razvoj slovenskega jezika; jezikovna politika in načrtovanje, slovenski jezik v EZ; dialektologija; jezikovna stičnost; slovenska slovnica in slovaropisje, besedilna vrsta, jezik in spol; slovenska književnost, večkulturnost in medkulturnost; jezikovna in književna didaktika, pismenost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
44 |
75 |
55 |
1,25 |
| Scopus |
129 |
216 |
180 |
1,4 |
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Recenzent je v oceni za leto 2018 zapisal, da se delo raziskovalnega programa P6-0156 glede na zastavljene cilje v celoti uspešno uresničuje, zato se »tako zastavljeni kontinuum raziskav ne bi smel zaključiti z iztekom programa, ker njihova vsebinska aktualnost zahteva nadaljevanje«. Ocena zavezuje, zato načrtujem nadaljnje raziskovanje vloge in pomena slovenskega jezika, literature in poučevanja v medkulturnem področju Podonavske regije, upoštevajoč jezikovno politiko Evropske zveze in Strategijo EZ-ja za Podonavje. Nacionalno pomembna študija in analiza bo upoštevala jezikovno raznovrstnost, literarno-kulturno dediščino, znanstveno-pedagoško izmenjavo v Podonavskem prostoru. Gre za neprekinjeno obravnavo sprotnih pomembnih vsebin, ki jih bomo nadaljevali raziskovalci s Filozofske in Pedagoške fakultete.
V središču zanimanja ostaja dopolnjevalno vključevanje sinhronih in diahronih pogledov na jezik ter povezovanje/dopolnjevanje jezikoslovnih, literarnovednih in didaktičnih raziskavi. Gre za slovenski jezik, literaturo in kulturo v stiku, upoštevajoč (a) eno-, dvo- in večjezičnost, (b) eno-, dvo- in večkulturnost na področju književnosti, (c) pomen nacionalnega jezika in literature v globalnem svetu ter (č) poučevanje slovenskega jezika s poudarkom na medpredmetnim povezovanjem.
Jezikovne raziskave bodo:
− analizirale vlogo in položaj slovenskega jezika v Podonavski regiji primerjalno z usmeritvami evropske jezikovne politike,
− predstavile razvojno-zgodovinsko dinamiko slovenskega jezika, upoštevajoč osrednje- in vzhodnoslovenski jezikovni prostor ter poenotenje slovenske knjižne norme,
− dialektološko natančneje raziskale slovenski panonski jezikovni prostor,
− izpostavile kognitivni pristop na področju sinhronega raziskovanja besedotvorja, besedoslovja in frazeologije ter razmerje med normo in rabo (knjižnega) jezika,
− opravile kritično diskurzivno, multimodalno žanrsko ter sociokulturno analizo besedil, tako da bo besediloslovje prikazano kot interdisciplinarno raziskovalno področje zapisanih (jezikovna stilistika in pragmatika) ter govorjenih besedil.
Literarno-zgodovinske raziskave bodo:
− osredinjene na pojave dvo- in med-/večkulturnosti (upoštevajoč teorijo kulturnega spomina, imagologije in polisistemske teorije) v slovenski književnosti od pridižnih besedil do književnosti 21. stoletja, upoštevajoč tudi posebnosti kratke proze, mladinske književnosti in ženskih pisateljic.
Raziskave na področju poučevanja slovenskega jezika in literature bodo:
− opozorile na usvajanje slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika pri mladostnikih,
− usmerjene na razvoj pismenosti kot ključne kompetence vseživljenjskega učenja in
− pokazale, kako v edukacijskem sistemu rešiti vprašanje vse intenzivnejšega premikanja virov informacij in učnih gradiv v e-okolja,
− pokazale, da se generacija t. i. digitalnih domorodcev z zaslona uči opazno manj uspešno kot iz natisnjenih virov.
Pomen za razvoj znanosti
Rezultati raziskav bodo uporabni na področju:
- jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja: (a) predlogi za izboljšavo/posodobitev Zakona o javni rabi slovenščine in pripravo izhodišč za novo Resolucijo o slovenskem jeziku; (b) izboljšali bodo rabo slovenščine v javnosti, (c) vplivali na jezikovno krajino in (č) ozaveščali pomen slovenskega jezika v slovenskem izobraževalnem sistemu (zakonska raba slovenskega učnega jezika v osnovno-, srednje- in visokošolskem izobraževanju);
- zgodovine jezika (diahronije): (a) priprava smernice na področju leksikografije (zgodovinski slovarji, slovničarstvo, zgodovinske slovnice); (b) znanstvenokritične izdaje starejših slovenskih besedil - načrtujem prevod in natis Slomškove nemško pisane rokopisne slovnice Inbegriff der slowenischen Sprache für Ingeborne; (c) razumevanje dvojničnega razvoja slovenskega knjižnega jezika; (č) enotne slovenske knjižne norme (odnos med npr. prekmurskim knjižnim jezikom 18. in 19. stoletja in sedanjo narečno literarno ustvarjalnostjo) in (d) zgodovinsko-jezikovne povezave med jeziki v Podonavskem prostoru;
- dialektologije: doseganje višje stopnje znanja na področju dialektologije in vplivanje na nove znanstvene dosežke na tem področju;
- knjižnega jezika (sinhronije): (a) premik leksikoloških in besedotvornih raziskav s strukturalističnega v kognitivni pristop in raba jezikovnih tehnologij (npr. portal Fran); (b) sodobno zasnovane nacionalnojezične študije, ki so zanimive in uporabne za mednarodno znanstveno javnost; (c) izdelava skupinjenja besedil po enotnih merilih za vsa komunikacijska področja; (č) usmerjanje pozornost kritične znanosti na razmerja med diskurzom in drugimi družbenimi elementi (odnosi moči, ideologije, družbene institucije itd.); (d) razumevanje delovanja diskurzov v družbenih procesih, družbenih strukturah in družbeni spremembi (meddisciplinarni pristop); (e) pismenost kot ena od ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje; (f) usvajanje slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika pri mladostnikih (upoštevajoč medkulturni kontekst)
- literarnih ved: (a) uzaveščanje medkulturnih, medjezikovnih in medknjiževnih stikov v literarni znanosti prinaša nova in zavezujoča spoznanja za slovensko literarno vedo, ki je temeljila na nacionalnem konceptu književnosti, z dvo- in večkulturnimi avtorji pa se širijo literarni sistemi slovenske književnosti; (b) interpretacija slovenske književnosti v preteklosti je bila večkrat zelo enoznačna in je premalo upoštevanje literarnega dela Slovencev, ki pišejo drugje po svetu, tj. pripadnikov manjšin, izseljencev in t. i. priseljencev; (c) raziskave pridižnih in drugih besedil starejšega slovenskega slovstva z vidika naracije, ki je temeljna sestavina tudi sodobnih pripovednih besedil - na osnovi mikro- in makrostukture starejših besedil se kažejo podobni pripovedni vzorci tudi v sodobnih besedilih, kar je pomembno za osmišljanje pripovedne tradicije na Slovenskem; (č) vrednote v mladinski književnosti (družina, prijateljstvo, razumevanje ipd.) in raziskovanje razvoja družinske pismenosti ter bralnega razvoja otrok in mladostnikov - preučevanje pismenosti in branja (njegove dostopnosti v ekonomskem in intelektualnem smislu) je nujni pogoj za razvoj celotne družbe;
- didaktike: (a) raziskovanjem razvoja družinske pismenosti in bralnega razvoja otrok in mladostnikov; (b) pismenost kot ena od ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje; (c) usvajanju slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika pri mladostnikih (upoštevajoč medkulturni kontekst); (č) iskanje odgovorov na vprašanja, ki jih zastavlja Deklaracije iz Stavangerja - odgovori raziskovalnega programa bodo pomemben prispevek v nabor znanstvenih spoznanj na globalni ravni.
Pomen za razvoj Slovenije
Razširjanje znanja (diseminacija) o dosežkih raziskave bo namenjeno javnosti. Izsledki raziskav bodo predstavljeni domačim in tujim študentom, strokovni in širši javnosti, na znanstvenih in strokovnih konferencah, v medijih, prenašali jih bomo v šolsko prakso, v učbenike, učne načrte idr. To bo dober prispevek k zavedanju o pomenu ohranjanja slovenske jezikovne kulturne dediščine. Raziskave slovenskega jezika, literature (tudi obeh didaktik) in kulture bodo omogočale promocijo države, dostopanje do tujih znanj in vzgoja kadrov.
Za družbenoekonomski razvoj je pomembno, da bodo rezultati naših raziskav predstavljeni na (1) lokalnem nivoju lokalnim partnerjem, udeležencem drugih projektov, znotraj lastne organizacije, (2) regionalnem in (3) nacionalnem nivoju. Informacije programske skupine lahko posredujemo vsem, ki s svojimi odločitvami vplivajo na razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja, npr.: drugim institucijam na področju izobraževanja, šolskim centrom, ministrstvom, združenjem, zbornicam ipd.; na evropskem nivoju lahko gre za širjenje informacij primerov dobrih praks v različnih delovnih skupinah na evropskem nivoju, v projektih, npr. Erasmus+, preko študijskih obiskov, sodelovanjem na mednarodnih konferencah, seminarjih ipd.
Jezikovne raziskave:
- Jezikovna politika Slovenije bo primerjana z načeli jezikovne politike Evropske zveze, tako da bo pokazana vloga in pomen večjezičnosti, večkulturnosti, maternega, državnega, nacionalnega, regijskega, globalnega… jezika v slovenskem okolju; promocija pozitivne slovenske jezikovne politike in zakonodaje, zlasti odnosa do manjšin, ki je med najboljšimi v Evropski zvezi.
- Analizirani bodo pomembni pisni dokumenti slovenščine, znotraj njih pa tudi jezikovne prvine, ki jih lahko razumemo kot del kulturne dediščine, npr. stalne večbesedne enote, ki izkazujejo družbeno-kulturno konotacijo.
- Ustvarjanje leksikografskih priročnikov (slovensko-makedonskega in makedonsko-slovenskega) za ohranitev kulturnih slovensko-makedonskih vezi in obogatitev področja slovenske leksikografije.
- Raziskovanje nacionalne leksike predstavlja pomembno sooblikuje slovensko nacionalno kulturo. V jeziku so zakodirani družbeni odnosi, tehnološki napredek, razmerja družbenih skupin in odnos do narave. Raziskovanje leksike pomeni odkrivanje odkritih ali prikritih stališč družbe do omenjenih področij oz. s poglobljeno jezikovno analizo zremo v zrcalo družbe, v kateri živimo.
- Raziskave besediloslovja bodo zapolnile manjko pri poznavanju besedil na sploh in še posebej pri nas, saj tujejezičnih dognanj na slovenski prostor zaradi razlike v delovanju različnih družbenih in jezikovnih skupnosti ni mogoče le prenesti, ampak je potrebno natančno raziskovalno skupinsko delo (tudi z neslovenisti in nejezikoslovci).
- Kritična diskurzivna analiza je spodbujena z družbenimi vprašanji in ponuja boljše razumevanje razmerja med diskurzi, družbenim mnenjem, močjo, družbo in kulturo. Predstavlja vstopno točko v razumevanje vsakodnevnih manifestacij družbenih problemov v komunikaciji in interakciji in realizacije makrosocioloških vzorcev, ki označujejo našo družbo in kulturo. Razumevanje družbene funkcije diskurza, ki ga omogoča kritična diskurzivna analiza, spodbuja pozitivno družbeno spremembo.
Literarno-zgodovinske raziskave:
- Raziskave o pojavih medkulturnosti v slovenski književnosti širijo zavest o pomenu medkulturnih, medliterarnih in medjezikovnih vezi ter bogatijo polje slovenske literarne znanosti. V širšem kulturnem pomenu raziskave o več- in medkulturnosti slovenske književnosti pomagajo utrjevati spoznanje, da slovenska književnost ne nastaja le v Sloveniji ter da je tudi v Sloveniji ne ustvarjajo le Slovenci. Pisatelji pišejo v slovenščini, pa tudi v drugih jezikih.
- Leposlovje je eden od temeljev (slovenske) kulture. Kdor je bolje opismenjen, lažje razume npr. pravila na delovnem mestu in se s tem izogne nesreči. Družinska pismenost (medgeneracijska dejavnost) in razvoj pismenosti se pogosto
