Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H000  Humanistične vede   

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  32131  dr. Anja Benko  Humanistika  Mladi raziskovalec  2013  142 
2.  13985  dr. Silvija Borovnik  Literarne vede  Raziskovalec  2013 - 2015  729 
3.  21786  dr. Blanka Bošnjak  Literarne vede  Raziskovalec  2013 - 2015  248 
4.  12070  dr. Jožica Čeh Steger  Humanistika  Raziskovalec  2013 - 2015  463 
5.  19537  dr. Dragica Haramija  Literarne vede  Raziskovalec  2013 - 2015  1.078 
6.  11543  dr. Marko Jesenšek  Jezikoslovje  Vodja projekta  2013 - 2015  839 
7.  12507  dr. Mihaela Koletnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  525 
8.  11544  dr. Metka Kordigel Aberšek  Literarne vede  Raziskovalec  2013 - 2015  598 
9.  20763  dr. Mira Krajnc Ivič  Humanistika  Raziskovalec  2013 - 2015  206 
10.  19536  dr. Simona Pulko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  361 
11.  00299  dr. Irena Stramljič Breznik  Humanistika  Raziskovalec  2013 - 2015  617 
12.  19538  dr. Miran Štuhec  Literarne vede  Raziskovalec  2013 - 2015  339 
13.  29322  dr. Natalija Ulčnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2014 - 2015  250 
14.  21811  dr. Branislava Vičar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  160 
15.  33264  dr. Ines Voršič  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2013  72 
16.  18502  dr. Melita Zemljak Jontes  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  449 
17.  04822  dr. Terezija Zorko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013 - 2015  665 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  12.905 
2.  2565  Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta  Maribor  5089638050  30.746 
Povzetek
V našem raziskovalnem programu, ki pomeni nadaljevanje programa Slovenski jezik, književnost in poučevanje slovenščine iz let 2009-2012, zdaj z dopolnjenim naslovom Slovenski jezik in književnost v Podonavski regiji, bomo raziskovali vlogo in pomen slovenskega jezika, literature in kulture v regiji, ki jo določa strategija EZ za Podonavje, tj. v medkulturnem prostoru, ki ga oblikuje regisjak stičnost slovenskega jezika z drugimi slovanskimi jeziki, pa tudi z nemškim, madžarskim in romunskim prostorom. Pokazali bomo na položaj slovenskega jezika v tej regiji diahrone in sinhrone raziskave) ter tako določili pomen nacionalnih jezikov, literatur in kultur ( v našem primeru slovenščine kot pomembnega regiijskega jezika) za trajnostni razvoj in konkurenčnost tega dela Evrope. Slovenski jezik v regiji bo raziskan v različnih komunikacijskih položajih, ukvarjali se bomo z leksikologijo, dialektologijo, besedotvorjem in s frazeologijo. Jezikoslovne raziskave se bodo dopolnjevale z literarnozgodovinskimi. V središču zanimanja bodo 1)zgodovina jezika 2) jezik v stiku in konfliktu 3)jezik različnih interesnih skupin 4)enojezičnost, dvojezičnost, večjezičnost 5)razmerje med knjižnim jezikom in živo rabo 6)jezikovno načrtovanje 7) medjezikovni, večkulturni in medkulturni stiki na področju književnosti 8)kulturna ekologija in ekolingvistika 9)pomen nacionalnega jezika in literature v globalnem svetu.
Pomen za razvoj znanosti
V evropskem gospodarskem prostoru si uspešne gospodarske rasti ne moremo zamišljati brez odlične znanosti in raziskovanja. Slovenski raziskovalci premoremo v primerjavi s svetovnimi višjo znanstveno odličnost prav na področju raziskovanja slovenskega jezika, literature in kulture, tj. na področju naše nacionalne vede. Prizadevamo si vedno znova dokazati, da je treba znanstveno odličnost tudi na drugih področjih razvijati v nacionalnem jeziku. Naš raziskovalni program je naravnan tako, da analizira in ovrednoti pomen slovenskega jezika, literature in kulture v Evropski zvezi, poudarja pa tudi pomen vključevanja medkulturnih povezav v slovensko nacionalno jezikoslovno, literarno in didaktično vedo. Naše raziskave prinašajo nove poglede na zgodovino in razvoj slovenskega knjižnega jezika in pomagajo uzaveščati spoznanje, da mora Slovenija skrbno načrtovati položaj jezikov na narodnostno mešanih področjih, kjer živijo Slovenci v drugih državah. Raziskave utrjujejo spoznanje, da je naša nacionalna skupnost v zakladnico svetovnega jezikoslovnega in literarnovednega znanja dolžna prispevati svoja najnovejša znanja o jeziku in književnosti, s posebno pozornostjo pa upoštevati tudi stičnost, medkulturnost in večkulturnost v slovenskem jeziku in literaturi. V takem sobesedilu dobivajo posebno vlogo tudi raziskave slovenskih narečij, v naši skupini s poudarkom na štajerskih, koroških in vzhodnoštajerskih narečjih. Na področju literarnovednih raziskav so nove rezultate prinesla prevrednotena literarnozgodovinska poglavja, ki ne uzaveščajo le kanoniziranih avtorjev in avtoric. Gre za obširne, v glavnem doslej prezrte opuse iz književnosti prve in druge polovice 20. stoletja. Raziskave s posebno pozornostjo osvetljujejo stičnost, medkulturnost in večkulturnost v slovenskem jeziku in literaturi ter predstavljajo model slovenske jezikovne politike, ki mora v Podonavski regiji uveljavljati aktivno načrtovanje EZ o večjezičnosti in spodbujati učenje sosedskih jezikov, literatur in kultur.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenski jezik, literatura in kultura so najpomembnejši elementi uzaveščanja slovenske nacionalne identitete, zavesti in samozavesti. Za kulturni razvoj Slovenije je pomembno, da se slovenski jezikovni vpliv v Podonavski regiji okrepi. Slovenski zakon o slovenskem jeziku je lahko med drugim dobro izhodišče za spodbujanje večjezičnosti in učenje sosedskih jezikov v naši regiji, resolucija o jezikovnem načrtovanju pa bi lahko postala najbolj sprejemljiv model reševanja jezikovnih vprašanj. Slovenija ne sme dopustiti, da bi se premišljena evropska jezikovna politika zaradi globalizacije in bolj "enostavnega" sporazumevanja približala razmeram v bivši Jugoslaviji. Slovenska literatura je eden najpomembnejših stebrov naše kulturne dediščine, slovenski jezik pa je bil v najpomembnejšem obdobju razvoja slovenskega naroda najbolj izpostavljen, saj sta se politično in jezikovno vprašanje takrat vedno izenačevala. Razvojni in eksistenčni interes Slovenije mora biti, da take raziskave podpira in spodbuja, slovenisti pa si še toliko bolj prizadevamo za vrhunske raziskave in dokazujemo, da je treba znanstveno odličnost razvijati v nacionalnem jeziku.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2013, 2014, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno