Projekti / Programi
Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine
01. januar 2013
- 31. december 2015
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H000 |
Humanistične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Raziskovalci (17)
Organizacije (2)
Povzetek
V našem raziskovalnem programu, ki pomeni nadaljevanje programa Slovenski jezik, književnost in poučevanje slovenščine iz let 2009-2012, zdaj z dopolnjenim naslovom Slovenski jezik in književnost v Podonavski regiji, bomo raziskovali vlogo in pomen slovenskega jezika, literature in kulture v regiji, ki jo določa strategija EZ za Podonavje, tj. v medkulturnem prostoru, ki ga oblikuje regisjak stičnost slovenskega jezika z drugimi slovanskimi jeziki, pa tudi z nemškim, madžarskim in romunskim prostorom. Pokazali bomo na položaj slovenskega jezika v tej regiji diahrone in sinhrone raziskave) ter tako določili pomen nacionalnih jezikov, literatur in kultur ( v našem primeru slovenščine kot pomembnega regiijskega jezika) za trajnostni razvoj in konkurenčnost tega dela Evrope. Slovenski jezik v regiji bo raziskan v različnih komunikacijskih položajih, ukvarjali se bomo z leksikologijo, dialektologijo, besedotvorjem in s frazeologijo. Jezikoslovne raziskave se bodo dopolnjevale z literarnozgodovinskimi. V središču zanimanja bodo 1)zgodovina jezika 2) jezik v stiku in konfliktu 3)jezik različnih interesnih skupin 4)enojezičnost, dvojezičnost, večjezičnost 5)razmerje med knjižnim jezikom in živo rabo 6)jezikovno načrtovanje 7) medjezikovni, večkulturni in medkulturni stiki na področju književnosti 8)kulturna ekologija in ekolingvistika 9)pomen nacionalnega jezika in literature v globalnem svetu.
Pomen za razvoj znanosti
V evropskem gospodarskem prostoru si uspešne gospodarske rasti ne moremo zamišljati brez odlične znanosti in raziskovanja. Slovenski raziskovalci premoremo v primerjavi s svetovnimi višjo znanstveno odličnost prav na področju raziskovanja slovenskega jezika, literature in kulture, tj. na področju naše nacionalne vede. Prizadevamo si vedno znova dokazati, da je treba znanstveno odličnost tudi na drugih področjih razvijati v nacionalnem jeziku. Naš raziskovalni program je naravnan tako, da analizira in ovrednoti pomen slovenskega jezika, literature in kulture v Evropski zvezi, poudarja pa tudi pomen vključevanja medkulturnih povezav v slovensko nacionalno jezikoslovno, literarno in didaktično vedo. Naše raziskave prinašajo nove poglede na zgodovino in razvoj slovenskega knjižnega jezika in pomagajo uzaveščati spoznanje, da mora Slovenija skrbno načrtovati položaj jezikov na narodnostno mešanih področjih, kjer živijo Slovenci v drugih državah. Raziskave utrjujejo spoznanje, da je naša nacionalna skupnost v zakladnico svetovnega jezikoslovnega in literarnovednega znanja dolžna prispevati svoja najnovejša znanja o jeziku in književnosti, s posebno pozornostjo pa upoštevati tudi stičnost, medkulturnost in večkulturnost v slovenskem jeziku in literaturi. V takem sobesedilu dobivajo posebno vlogo tudi raziskave slovenskih narečij, v naši skupini s poudarkom na štajerskih, koroških in vzhodnoštajerskih narečjih. Na področju literarnovednih raziskav so nove rezultate prinesla prevrednotena literarnozgodovinska poglavja, ki ne uzaveščajo le kanoniziranih avtorjev in avtoric. Gre za obširne, v glavnem doslej prezrte opuse iz književnosti prve in druge polovice 20. stoletja. Raziskave s posebno pozornostjo osvetljujejo stičnost, medkulturnost in večkulturnost v slovenskem jeziku in literaturi ter predstavljajo model slovenske jezikovne politike, ki mora v Podonavski regiji uveljavljati aktivno načrtovanje EZ o večjezičnosti in spodbujati učenje sosedskih jezikov, literatur in kultur.
Pomen za razvoj Slovenije
Slovenski jezik, literatura in kultura so najpomembnejši elementi uzaveščanja slovenske nacionalne identitete, zavesti in samozavesti. Za kulturni razvoj Slovenije je pomembno, da se slovenski jezikovni vpliv v Podonavski regiji okrepi. Slovenski zakon o slovenskem jeziku je lahko med drugim dobro izhodišče za spodbujanje večjezičnosti in učenje sosedskih jezikov v naši regiji, resolucija o jezikovnem načrtovanju pa bi lahko postala najbolj sprejemljiv model reševanja jezikovnih vprašanj. Slovenija ne sme dopustiti, da bi se premišljena evropska jezikovna politika zaradi globalizacije in bolj "enostavnega" sporazumevanja približala razmeram v bivši Jugoslaviji. Slovenska literatura je eden najpomembnejših stebrov naše kulturne dediščine, slovenski jezik pa je bil v najpomembnejšem obdobju razvoja slovenskega naroda najbolj izpostavljen, saj sta se politično in jezikovno vprašanje takrat vedno izenačevala. Razvojni in eksistenčni interes Slovenije mora biti, da take raziskave podpira in spodbuja, slovenisti pa si še toliko bolj prizadevamo za vrhunske raziskave in dokazujemo, da je treba znanstveno odličnost razvijati v nacionalnem jeziku.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
