Projekti / Programi
Slovensko jezikoslovje, književnost in poučevanje slovenščine
01. januar 2009
- 31. december 2012
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H4 |
Humanistične vede |
H4 |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
dialektološko besedišče, moderne dialektološke metode, dialektozmi-fokalizacija v književnih besedilih, instrumentalna fonetika, metafora in simbol v slovenski literaturi, naratologija, jezikovna vzgoja, pismenost, recepcija mladinske literature in literature za odrasle.
Raziskovalci (16)
Organizacije (2)
Povzetek
Težišče raziskovanja bo usmerjeno v preučevanje izrazja v govorih koroške, panonske in štajerske narečne skupine. Posebna pozornost bo namenjena imenoslovju, zlasti zbiranju zemljepisnih (ledinskih) imen, poljedelskemu in vinogradniškemu izrazju ter izrazju posameznih obrti. Narečno gradivo se bo preučevalo tudi s stališča instrumentalno-slušne analize. Izsledki instrumentalne fonetike bodo temelj nadaljnjemu razvijanju metode analize slovenskega narečnega glasovja in prozodije s stališča pogostnosti, trajanja in kvalitete glasov, pri čemer se bosta preučevali zlasti kolikost in kakovost fonemov ter njihovih različic. Rezultati instrumentalne analize govornega gradiva in primerjave s slovenskim knjižnim jezikom bodo predstavljeni v obliki spektrografskega in statističnega pregleda. Preučeval se bo vzhodnoslovenski knjižni jezik (prekmurski in vzhodnoštajerski) od 16. do konca 19. st. in odnos do osrednjega slovenskega knjižnega jezika. Analizirala se bodo besedila prekmurskih in vzhodnoštajerskih avtorjev (izrazje, oblikoslovje, skladnja), izdelana bosta slovar in slovnica obeh književnih norm do sredine 19. stoletja. Ob evidentiranju panonskega besedja se bo iskal izvor v panonski jezikovni bazi, pri čemer se bo izhajalo iz stare cerkvene slovanščine in Brižinskih spomenikov. Leksikološke raziskave slovenskega jezika bodo usmerjene v besedotvorje, terminologijo in frazeologijo. Preučevale se bodo fonetične in fonološke značilnosti glasovne ravnine, predvsem zloga, pri čemer bo osnovna obravnava fonološka. V ospredju bo predstavitev za sodobni knjižni jezik. Inventar sestoji iz inventarja fonemov slovenskega (v obravnavi predvsem knjižnega) jezika. Predstavljeni so s svojimi artikulacijsko-akustičnimi značilnostmi kot zbiri inherentnih distinktivnih lastnosti. Ugotavljale se bodo zakonitosti omejitev v kompatibilnosti fonemov; rezultati bodo v obliki fonotaktičnih pravil: kompatibilnost, distribucija, valenca in frekvenca konzonantsko-vokalnih nizov, zlasti na nivoju zloga.
Izčrpna fonološka analiza fonemov, distribucijska analiza strukturnih značilnosti zloga, fonotaktična pravila in pravila za določanje zlogovne meje imajo širšo praktično vrednost. Raziskane distribucijske omejitve povezovanja fonemov osvetljujejo kombinatoriko fonemov. Izpostavlja se spoznanje, da princip sonornosti postavlja dodatna fonotaktična pravila, ki delujejo kot distribucijske omejitve. Pravila za določanje zlogovne meje so prispevek k reševanju vprašanja t. i. zlogovanja oz. delitve besed v splošni rabi pri uporabnikih jezika, zlasti v pisanju. Način inerpretacije upošteva sodelovanje
Preučevanje metaforike in simbolike temelji na interakcijski in kognitivni teoriji metafore. Na tej teoretični osnovi se ugotavljajo pri posameznih literarnih ustvarjalcih iz novejše slovenske književnosti temeljna metoforična območja, način metaforizacije ter inovativna moč metafore v kontekstu zgodovinskih in stilnih določnic dobe in prostora. Analiza jezikovne polifonije (v romaneskni prozi avtorjev v območju severovzhodne Slovenije s posebnim poudarkom na vlogi narečnega jezika in njegove stilistike v interakciji s knjižnim jezikom) izhaja iz intertekstualne premise o odprtosti literarnega besedila, ki razpreda svoje vezi v različne literarne in jezikovne kode. Aktualizacija naratološkega koncepta se naslanja na teoretične izseldke Greimasa, Stanzla, Balla, Genneta ter posebej na definicijo narema , pojem koda se pojavlja tudi v tem okolju (fokalizacijski kod) in je uporabljen v smislu Luhmannovega razumevanja pojma, pomeni osnovni princip, po katerem deluje sistem (v našem primeru fokalizacija) kot zaključena struktura.
Koncept poučevanja slovenskega jezika, na katerem bomo gradili, temelji na premisi, da je temeljna usmeritev pouka materinščine naravnana v pridobivanje komunikacijskih kompetenc za uspešno, samozavestno in pravilno rabo slovenskega jezika tako v receptivnih kot tudi produktivnih komunikacijskih situacijah.
Pomen za razvoj znanosti
Opazovanje aktualnih pojavov v slovenskem knjižem jeziku z vidika globalizacijskih procesov omogoča primerjalno sliko s pojavi v drugih evropskih jezikih. Vsesplošna mobilnost ljudi in znanja postavlja v ospredje tudi povečano zanimanje drugih raziskovalcev, pa tudi študentov za raziskovanje in študij slovenskega jezika. K temu pripomore raziskovanje področij, ki so pri nas še premalo obravnavana (zgodovina slovenskega knjižnega jezika, odnos SKJ do EZ, leksikološke raziskave, dialektološke raziskave o medjezikovnih stikih v obrobnih slovenskih govorih, razvijanje zmožnosti rabe SKJ itd.). Programska skupina je uresničevala cilje na področju sodobne jezikoslovne znanosti, prav tako pa tudi na področjih literarnovednih raziskav. Le-te prinašajo prevrednotenje literarnozgodovinskih vzorcev, svoje poglede pa povezujejo z najnovejšimi literarnoteoretičnimi spoznanji. Zlasti delo slovenskih književnih ustvarjalk se je v zgodovini izkazovalo kot nezadostno interpretirano in podcenjeno, tako da naši raziskovalci/-ke korigirajo in dopolnjujejo literarnozgodovinska znanja na tem področju. Vse navedene raziskave pomenijo pomemben prispevek k razvoju sodobne slovenistične znanosti, ponujajo pa primerno podlago za študij slovenistike na univerzah v tujini, saj poudarjajo medjezikovne in medkulturne stike tako na področju jezikoslovja kot literarnih ved in literarne didaktike.
Pomen za razvoj Slovenije
Jezikoslovne, literarnozgodovinske in didaktične raziskave v tej programski skupini se navezujejo na pravilno reševanje in razumevanje jezikovne politike in jezikovnega načrtovanja v Sloveniji in regiji, na vprašanje razvoja slovenskega knjižnega jezika do sredine 19. stol. in položaj slovenskega jezika v Prekmurju do sredine 19. stol. Gre za analizo slovenskega jezika s poudarkom na vzhodnoslovenskem prekmurskem jezikovnem prostoru. Še nedolgo tega smo učili zgodovino nastanka slovenskega knjižnega jezika s pomočjo Riglerjevih pogledov na jezik, pa tudi raziskovalci pred njim so prihajali pretežno iz središča in so vzhodni del Slovenije slabo poznali. Jezikovna vprašanja, ki so se odpirala na Štajerskem, v Prekmurju in Porabju, so bila zanje odmaknjena in tuja, zato so postavljali tako ostro nasprotje med združevalnim središčem in razdruževalnim obrobjem. Tako zmotno prepričanje je spremenila šele Martina Orožen, ki je v jezikovnih analizah vzhodnoslovenskega knjižnega jezika dokazala obstoj slovenske alpske in panonske jezikovne baze ter iz njiju izhajajoči osrednje-in vzhodnoslovenski knjižni različici. Najnovejše raziskave se navezujejo na njena znanstvena spoznanja, prinašajo pa tudi nova. Dejstvo je, da je v panonskem prostoru obstajalo vse do pomladi narodov, tj. do sredine 19. stoletja, jezikovno območje, v katerem so se prepletali trije knjižni jeziki: najstarejša kajkavščina, mlajša prekmurščina in nazadnje še vzhodnoštajerski knjižni jezik. Dialektološke raziskave v programski skupini opozarjajo na pomembnost vloge slovenskega jezika v stičnem prostoru ter na vpliv slovenščine na sosedske jezike. Vse izpričujejo pomen za kulturni in jezikovni razvoj Slovenije. Literarnovedne raziskave v okviru programske skupine so zastavljene komparativno, tako raziskave slovenskega ekspresionizma kakor tudi vloge književnic v slovenski literarni zgodovini, značilnosti esejistike in razvoja sodobnejše slovenske kratke proze. Obravnavajo vse plasti in zakonitosti zajetega pripovedništva, s posebnim poudarkom na jezikovnih in slogovnih posebnostih. Pri tem dosledno uporabljajo znanstveno metodologijo, obenem pa izpopolnjujejo in dopolnjujejo lastno klasifikacijo. Slovensko književnost postavljajo enakovredno ob bok evropski.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
