Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARIS

Preučevanje jezika in literature

Uredi
Obdobja
01. januar 1999 - 31. december 2003
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
Ključne besede
jezikovna ravnina, jezikovne spremembe, narečna členjenost, jezikovna varianta, jezikovni stiki, dvojezičnost, kodno preklapljanje, družbenost jezika, zgodovina jezika, literarna zgodovina, literarni programi, literatura avtoric, gledališče absurda; recepcija.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARIS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  13985  dr. Silvija Borovnik  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  741 
2.  21786  dr. Blanka Bošnjak  Literarne vede  Raziskovalec  2002 - 2003  263 
3.  12070  dr. Jožica Čeh Steger  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  483 
4.  19620  dr. Melanija Larisa Fabčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  189 
5.  11208  dr. Darja Hribar  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  151 
6.  11543  dr. Marko Jesenšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  875 
7.  11919  dr. Vida Jesenšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  483 
8.  12619  dr. Klementina Jurančič Petek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  224 
9.  12507  dr. Mihaela Koletnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  540 
10.  11070  dr. Vesna Kondrič-Horvat  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  601 
11.  11544  dr. Metka Kordigel Aberšek  Literarne vede  Vodja  2001 - 2003  618 
12.  13615  dr. Dejan Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  218 
13.  04820  dr. Jožef Lipnik  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  433 
14.  11209  dr. Teodor Petrič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  347 
15.  14496  dr. Katja Plemenitaš  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  244 
16.  04582  mag. Majda Potrata  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2002  238 
17.  12809  dr. Majda Pšunder  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2001 - 2003  591 
18.  19536  dr. Simona Pulko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  367 
19.  08413  dr. Bernard Rajh  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  291 
20.  21046  dr. Jutka Rudaš  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  228 
21.  00299  dr. Irena Stramljič Breznik  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  646 
22.  06027  dr. Nada Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  582 
23.  21048  dr. Polonca Šek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  145 
24.  19538  dr. Miran Štuhec  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  341 
25.  05968  dr. Karmen Teržan-Kopecky  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  514 
26.  13703  dr. Drago Unuk  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  148 
27.  18502  dr. Melita Zemljak Jontes  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  466 
28.  04822  dr. Terezija Zorko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  666 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0589  Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta  Maribor  5089638013  13.257 
Povzetek
Skladnja, besedišče, besedotvorje in slog vzhodnoslovenskih besedil od 18. do konca 19. stoletja; teorija o dveh tipih slovenskega knjižnega jezika - alpska in panonska jezikovna baza. Slogovna podoba teh besedil, besedotvorna analiza teh besedil in sinhroni prikaz tvorbenih zakonitosti. Raziskovanje slovenskih panonskih, štajerskih in koroških narečij na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in izrazijski ravnini. Slovenski zlog kot jezikoslovni problem. Jezikovne spremembe v času in prostoru; slovensko-angleški jezikovni stik v diaspori (ZDA, Kanada, Avstralija) - funkcionalna in strukturna vprašanja. Analiza diskurza. Angleška fonetika in fonologija v slovenskem poučevanju. Primerjalno preučevanje besedotvorja in frazeologije nemškega in slovenskega jezika, preučevanje zgodnjega učenja tujih jezikov - modularni pristop. Raziskava distribucijskih lastnosti glagolskih kategorij v nemščini in slovenščini. Značilnosti nemškega jezika kot prvega, drugega in tujega jezika - jezikoslovni vidiki usvajanja in učenja nemščine in angleščine.Vzročno posledične zveze med literarnimi program in manifesti ter formalnostilnimi in duhodnozgodovinskimi premiki na področju slovenske literature. Sodobna slovenska književnost na avstrijskem Koroškem, slovenska književnost po 2. svetovni vojni in sodobna švicarska književnost v nemškem jeziku s posebnim ozirom na literarno delo avtoric, avstrijska književnost 19. stoletja, gledališče absurda, recepcija Pintarjevega gledališča absurda na slovenskem. Recepcija književnosti v odvisnosti od bralčevega horizonta pričakovanj. Raziskave recepcijske sposobnosti v predoperativni in operativni fazi kognitivnega razvoja. Razvijanje modela empirične literarne znanosti na podlagi novejših spoznavno teoretičnih izhodišč v interdisciplinarni povezavi s kognitivno znanostjo, socialno teorijo, teorijo medijev, komunikologijo. Teorija dramskega in gledališkega prevoda.
Pomen za razvoj znanosti
Potrjevanje narodnostne identitete, zlasti v dialektoloških in sociolingvističnih raziskavah. Raziskava interferenc med slovenščino, angleščino, nemščino in madžarščino, primerjava frazeologemov. Rezultati analize jezikovnega gradiva bodo pokazali posebnosti učenja nemščine ali angleščine z vidika jezikovnih zmožnosti učenca s slovenskim izhodiščinim jezikom - psiholingvistični in didaktični vidiki.Raziskovanje slovenske literarne zgodovine je za evropski literarnoznanstveni prostor izjemno pomembno, saj pomeni kvalitativno relevanten prispevek v zakladnico evropske literarne zgodovine. Poleg tega so raziskave slovenske literarne zgodovine ključnega pomena za prepoznavanje in ohranjanje narodne identitete, ki izhaja iz kulturne dediščine slovenskega naroda na področju, ki je pomenilo v zgodovinskem razvoju ključno oprijemalno točko slovenskega narodnostnega obstoja. Raziskave književnosti v angleškem in nemškem jeziku so usmerjene v iskanje povezanosti slovenskega literarnega ustvarjanja z srednjeevropskim literarnim ustvarjalnim utripom. Predvideni rezultati bodo pokazali smeri in oblike medsebojnega vplivanja literarnih tokov v sodobnem evropskem literarnem prostoru. Recepcijske raziskave bodo pokazale na eni strani tipično slovenske značilnosti sprejemanja in doživljanja sodobnega evropskega literarnega ustvarjanja (Pintar - gledališče absurda) na drugi strani pa z bralčevim osebnim kontekstom pogojene značilnosti individualnih besedilnih pomenov. nastajajo ob vsakokratni konkretizaciji besedilnega pomena.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje zgodovine knjižnega jezika tudi s sociolingvističnega vidika, upoštevajoč narečno členjenost,bo utemeljilo vzorce za nastanek pokrajinskih jezikovnih različic, ki so bile vse sredotežne, naravnane k skupnemu jeziku. Jezikovna teorija na ravni narečnih in knjižnih pojavov v glasoslovju, oblikoslovju, skladnji in besedju si zastavlja naloge za pisanje narečnih slovarjev.Raziskave slovenske literarne zgodovine so ključnega pomena za prepoznavanje in ohranjanje narodne identitete, ki izhaja iz kulturne dediščine slovenskega naroda na področju, ki je pomenilo v zgodovinskem razvoju ključno oprijemalno točko slovenskega narodnostnega obstoja. Raziskave književnosti v angleškem in nemškem jeziku so usmerjene v iskanje povezanosti slovenskega literarnega ustvarjanja z srednjeevropskim literarnim ustvarjalnim utripom. Predvideni rezultati bodo pokazali smeri in oblike medsebojnega vplivanja literarnih tokov v sodobnem evropskem literarnem prostoru. Recepcijske raziskave bodo pokazale na eni strani tipično slovenske značilnosti sprejemanja in doživljanja sodobnega evropskega literarnega ustvarjanja (Pintar - gledališče absurda) na drugi strani pa z bralčevim osebnim kontekstom pogojene značilnosti individualnih besedilnih pomenov, ki nastajajo ob vsakokratni konkretizaciji besedilnega pomena.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno