Projekti / Programi
Družbeno nadzorstvo, kazenskopravni sistem, nasilje in preprečevanje viktimizacij v kontekstu visoko tehnološke družbe
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
kriminologija, strukturno nasilje, kriminaliteta nosilcev družbene moči, vojna, kazenski pravosodni sistem, družbeni nadzor, avtomatizacija, nadzorovanje, viktimologija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
73 |
305 |
285 |
3,9 |
| Scopus |
73 |
433 |
412 |
5,64 |
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
Povzetek
Osrednji cilj tega interdisciplinarnega raziskovalnega programa je zbrati nove empirične podatke in razviti ustrezne teoretične koncepte pri novih pomembnih vprašanjih v kriminologiji in kazenskem pravosodju. Raziskava je razdeljena na štiri delovne sklope. Cilj prvega delovnega sklopa je kritično raziskati, kako različne medsebojno povezane oblike nasilja - na primer državno nasilje, korporativno nasilje, simbolno nasilje - ohranjajo neenakosti med razredi, spoli in rasami; reproducirajo proizvodne pogoje; in zatirajo odpor do neoliberalnega kapitalizma. Poleg tega želimo raziskati, kako je neoliberalna ideologija preoblikovala subjektivnost s poudarjanjem ideje atomiziranega posameznika in s prevzemanjem nadzora nad njegovim/njenim duhom in telesom. Na koncu želimo raziskati vlogo družbenih nosilcev moči pri ohranjanju in razvoju te ideologije. Drugi delovni sklop proučuje nedavne spremembe v kazenskopravnem sistemu, zlasti spremembe, ki se zgodijo na presečišču prava in drugih področij, kot so vedenjske znanosti, nevroznanost in jezikoslovje. Priskrbeti želimo nov vpogled v to, kako so ta raziskovalna področja spremenila način, kako razumemo, kako deluje kazensko pravosodje, in način razmišljanja o njegovih ključnih pojmih. Na primer, osredotočiti se želimo na to, kako kazensko pravosodje sodeluje s psihologijo in vedenjskimi znanostmi, da bi preučili psihološke podlage odločanja na področju kazenskega pravosodja. Prav tako želimo raziskati, kako je nevroznanost preoblikovala nekatera ključna načela kazenskega pravosodja, in razpravljati o vlogi jezika pri odločanju v okviru kazenskega pravosodja. Namen tretjega delovnega sklopa je razkriti, kako povečana digitalizacija in avtomatizacija družbenega nadzora vplivata na subjekte takega nadzora. Z novimi znanji o delovanju nadzornih sistemov, okrepljenih z umetno inteligenco, želimo zagotoviti nove rešitve, kako izboljšati njihovo regulacijo. Osredotočamo se na tri vidike regulacije: etično samoregulacijo, zakonsko urejanje in tehnično zasnovanje v obliki "vgrajene etike." Četrti delovni sklop se osredotoča na nove oblike ranljivosti, na primer ranljivost, ki jo povzroča uporaba digitalne tehnologije (npr. "sexting", uporaba "temnih vzorcev" za manipulacijo z ljudmi), ranljivost, ki jo je povečala kriza Covid-19 (npr. povečanje nasilja v družini, vključno z nasiljem nad intimnimi partnerji, nasiljem nad otroki in starejšimi), in ranljivostjo, ki jo povzroča naše spreminjajoče se pojmovanje avtonomije, zlasti spolne avtonomije. Na splošno želimo akademski skupnosti, oblikovalcem politik in javnosti zagotoviti priporočila, kako odpraviti nova tveganja, ki se pojavljajo v vedno bolj digitaliziranem svetu, in oblikovati nove politike, ki bodo koristne za družbo.
Pomen za razvoj znanosti
V raziskavi zbrani novi empirični podatki in razvoj novih teoretičnih konceptov bodo pomembni za področje kriminologije in prava, zlasti kazenskega prava. Z raziskovanjem, kako nove tehnologije spreminjajo različne vidike kriminalitete, preprečevanja kriminalitete, kazenskopravnega sistema, družbenega nadzorstva in vodenje vojne, bo raziskava prinesla veliko izvirnih vpogledov v te razmeroma neraziskane teme in tako prispevala k razvoju tako kriminologije kot prava. Interdisciplinarni značaj raziskave bo zagotovil, da bodo ugotovitve koristne tudi na področjih sociologije, psihoanalize, politologije, varnostnih ved, mednarodnih odnosov in filozofije. Vpliv rezultatov raziskav na določenem področju in pod-področju bo naslednji: (1) Kriminologija: (1.1) Državna oblast in nasilje. Najprej bo raziskava razvila nov koncept strukturnega nasilja, ki bo vključeval državno monopolizirano uporabo tako potencialnega kot dejanskega fizičnega nasilja. Drugič, obogatili bomo kriminološke teorije o družbenem nadzoru z zagotavljanjem novih spoznanj o vlogi državnega nasilja in njegovih pravnih strukturah za vzdrževanje obstoječih odnosov moči v sodobnem kapitalističnem sistemu. (1.2) Kazniva dejanja nosilcev družbene moči. Najprej bomo z raziskovanjem kriminalitete nosilcev družbene moči, zlasti belih ovratnikov, korporacij in državnih zločinov, dobili nov vpogled v medsebojno povezanost teh kaznivih pojavov in tako presegli tradicionalne raziskave, ki so jih pogosto obravnavale ločeno. Drugič, s preučevanjem, kako se posamezniki odzivajo na državne zločine, bomo pridobili nova znanja o teh pojavih in zagotovili praktične načine za preprečevanje takšnih zločinov. (1.3) Viktimologija. Najprej bomo s proučevanjem premalo raziskanih tem, kot sta sexting in uporaba "temnih vzorcev", zagotovili izvirne vpoglede v to, kako nova tehnologija ustvarja nove oblike viktimizacije in odvisnosti. Drugič, v okviru proučevanja nasilja v družini bomo zagotovili nove empirične podatke o kriminaliteti v družini v izrednih razmerah, kot je kriza covida-19. (1.4) Kriminologija in druga področja. Najprej bo raziskava redefinirala koncepte na stičišču kriminologije in psihoanalize, zlasti koncept subjektivnosti v neoliberalnem kapitalizmu. Na podlagi psihoanalitične teorije bomo omogočili nov vpogled v izgubo identitete in povečanje depresije in tesnobe v današnji družbi. Drugič, v okviru kriminologije in biologije bomo podali nova spoznanja o tem, kako neoliberalna ideologija in različne oblike nadzora vplivajo na človeška telesa. Ustvarili bomo nove ideje o vključevanju sodobnih bioloških spoznanj (npr. tako imenovane celostne biologije in zlasti nevrobioloških raziskav o prirojeni človeški motivaciji) v temeljne kriminološke teorije. (2) Pravo. Raziskava bo prispevala nova interdisciplinarna znanja v različne pravne discipline. (2.1) Kazensko materialno in procesno pravo. Prvič, preučili bomo, kako kazensko pravo sodeluje s psihologijo z novimi empiričnimi podatki o psiholoških osnovah odločanja v kazenskem pravosodju in opredelili psihološke dejavnike, ki so determinirajoči in tiste, ki bi lahko koristili odločanju v kazenskem pravosodju. Drugič, raziskali bomo, kako kazensko pravo sodeluje z nevroznanostjo, in tako zagotovili, na primer, izvirno znanje o novih vrstah pravnih pravic, ki se pojavljajo v dobi novih nevrotehnologij. Poleg tega bomo predlagali rešitve, kako te pravice razumeti. Tretjič, prispevali bomo k razvoju kazenskega prava s ponovno oceno in morebitno redefinicijo kazenskopravnih načel v luči tehnologij umetne inteligence. Ponudili bomo odgovore na različna vprašanja o izvedljivosti in pravni dopustnosti avtomatizacije v pravosodju v sistemih celinske Evrope. Četrtič, raziskave o avtonomiji v spolnih zadevah bodo prispevale k razvoju kazenskega pravosodja, tako da bodo priskrbele nove rešitve, kako potegniti mejo med zagotavljanjem pozitivne svobode ljudem, da sodelujejo v različnih spolnih odnosih, in zaščito pred plenilskimi zlorabami. (2.2) Ustavno pravo: Analizirali bomo, kako nove tehnologije posegajo v človekove pravice in kako vplivajo na ustavnopravno doktrino. (2.3) Mednarodno javno pravo: Najprej bo raziskava zagotovila nova spoznanja o nedavnih rekonceptualizacijah ključnih načel mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic. Raziskava bo zlasti zagotovila izvirne vpoglede v to, kako nova, preširoka merila, ki jih uporabljajo vojskujoče se strani za določanje vojaških ciljev, spodkopavajo temeljna načela mednarodnega humanitarnega prava. Drugič, raziskava bo prinesla nova spoznanja o tem, zakaj smrtonosni avtonomni oboroženi sistemi niso v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. (2.4) Pravo o varstvu osebnih podatkov. Z analizo reforme varstva podatkov, digitalnih trgov in digitalnih storitev v EU, bomo zagotovili nov vpogled v razvoj prava o varstvu podatkov in odgovornosti platform. (3) Filozofija. (3.1) Etika. Raziskovalni program bo preučil pomembna etična vprašanja in vzpostavil dialog z etično teorijo, zlasti s perečimi strukturnimi političnimi in družbenimi problemi, samopredstavitvijo in subjektivnostjo v pozni modernosti ter problemom nasilja. Raziskava bo prispevala tudi k praktični, uporabni etiki, npr. na področjih, kot so oboroženi spopadi, tehnologija umetne inteligence, konflikt dolžnosti v izrednih razmerah, kot je kriza covida-19, in nenazadnje tudi v kazenskopravnem sistemu na splošno. (3.2) Filozofija (kazenskega) prava. Razvili bomo (DS3) nov konceptualni okvir o tem, kako bi kazensko pravo lahko urejalo tehnološki razvoj, zlasti sisteme umetne inteligence, in raziskali, kako se lahko koncept avtonomije spreminja (DS4) in kakšne bi lahko bile njegove posledice za pravo. (4) Diseminacija v akademski skupnosti: Rezultati raziskav bodo koristili slovenski, evropski in svetovni akademski skupnosti. Ugotovitve raziskav bomo širili prek domačih in mednarodnih konferenc in drugih dogodkov, izobraževalnega procesa ter mednarodnih projektov in sodelovanj.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskava bo podala politične, pravne in moralne smernice za družbeni in kulturni razvoj Slovenije, EU in širše. Ugotovitve raziskave bodo vplivale na naslednja področja. (1) Izboljšanje politik na področju kriminalitete, preprečevanja kriminalitete in nadzorstva. Najprej bo projekt z opredelitvijo škodljivih učinkov sedanjih oblik državnega nadzora in razlogov, zakaj večina prebivalstva tak nadzor sprejema, zagotovil ukrepe za vzpostavitev družbenega nadzorstva v prvotnem pomenu izraza, tj. nadzor, ki ga izvaja družba in ne kapitalistični vladajoči razred in ekspertne elite. Drugič, raziskava bo zagotovila nove teoretične premisleke o tem, kateri ukrepi bi lahko pomagali preprečiti nasilje v družini. Informacije, pridobljene iz intervjujev s fokusnimi skupinami, bodo omogočile nov vpogled v to, kako sodniki, tožilci in socialni delavci v Sloveniji ravnajo z ranljivimi skupinami. To nam bo omogočilo, da ocenimo sistemske odzive in možnosti, ki se ponujajo žrtvam kaznivih dejanj v družini, vključno z nasiljem intimnih partnerjev, nasiljem nad otroci in starejšimi. Rezultati bodo pomembni za slovenski in druge pravne sisteme. Tretjič, oblikovali bomo nove rešitve za uravnavanje tveganj družbene škode, ki jo povzroča sodobna informacijska tehnologija, kot je umetna inteligenca. Ta del raziskave bo ponudil tudi nove odgovore na pogosto vprašanje v kontinentalni kazenski zakonodaji, tj. ali/kako kazensko preganjati otroke, ki sporazumno izmenjujejo lastno ustvarjene spolne vsebine (angl. "sexting"), in kako se odzvati na razvoj 'temnih vzorcev', ki načrtno povečujejo odvisnost od sodobnih tehnologij. Četrtič, s preučevanjem, kako izboljšati zaščito spolne avtonomije v hierarhičnih ali asimetričnih razmerjih moči, bomo ponudili nove koncepte in normativne rešitve za preprečevanje zlorab v delovnih okoljih. (2) Izboljšanje zakonodaje. Raziskava bo ponudila rešitve za krepitev pravne države in prispevanje k preprečevanju nasilja in zmanjševanju drugih oblik viktimizacij in škod. Prispevati želimo nove ideje k izboljšanju zakonodaje, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic, socialni solidarnosti in strpnosti. Poleg tega bomo podali priporočila za izboljšanje kakovosti in nepristranskosti sodnih odločb ter povečati pravno varnost in legitimnost sodstva. Natančneje, program bo - na primer - s pridobivanjem novega znanja o omejitvah smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemov v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom zagotovil nove smernice za izboljšanje ureditve takšnih oboroženih sistemov. V okviru nasilja v družini pričakujemo, da bodo ugotovitve raziskave izboljšale slovensko zakonodajo in pravno odločanje ter posledično okrepile temeljna pravna načela, kot je pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter doma. (3) Izboljšanje etike tehnologije in njene uporabe. Najprej bo raziskava s sodelovanjem z zainteresiranimi deležniki na področju umetne inteligence in digitalnega nadzorstva, vključno z zasebnim sektorjem na dotičnem področju, podala priporočila, kako omejiti nadzor in pristranska orodja z umetno inteligenco s konceptom vgrajene etike (angl. ethic-by-design) in vgrajene zasebnosti (angl. privacy-by-design). Drugič, eden od kratkoročnih vplivov raziskave bo preučitev novih tehnologij umetne inteligence, ki jih uporablja policija (npr. uporaba IMSI-lovilca pri zbiranju podatkov o prometu in lokaciji ter tehnologija prepoznavanja obrazov), da se policiji zagotovi povratne informacije o tej vrsti policijskih pooblastil in njeni družbeni sprejemljivosti. Tretjič, eden od dolgoročnih vplivov raziskave bo zato posreden vpliv na razvoj sistemov umetne inteligence. Predlagali bomo nove rešitve za zaščito zasebnosti potrošnikov in preprečevanje uhajanja informacij. Četrtič, raziskava bo pomagala tudi inovativnemu gospodarskemu razvoju, ki bo občutljiv na raznolikost interesov in vrednot, povezanih z uporabo umetne inteligence. Navedli bomo razloge 'za' in 'proti' pri vpeljavi avtomatiziranega odločanja v javnem sektorju in postopkih odločanja o pravicah in dolžnostih posameznika. Višja stopnja zaupanja in varnosti bo pot do izboljšav v IT industriji. (4) Ustvarjanje mrež z neakademskimi deležniki. Raziskava bo vzpostavila nove in okrepila obstoječe mreže zainteresiranih strani v boju proti kriminaliteti. To bo vključevalo sodelovanje z državnimi organi, kjer pričakujemo izmenjavo znanja v izobraževalnih programih za sodnike, tožilce, odvetnike in druge strokovnjake; sodelovanje z IT strokovnjaki; in mednarodnimi združenji in agencijami (kot je npr. Agencija EU za temeljne pravice, Svet Evrope). (5) Ozaveščanje širše javnosti. Vsi člani raziskovalne skupine bodo svoje ugotovitve širili v novičarskih medijih in prek spletnih družbenih omrežij, s čimer se bo povečala ozaveščenost javnosti o ključnih vprašanjih, proučenih v raziskavi (npr. zavedanje o strukturnem nasilju, ki ohranja socialne neenakosti; uporaba in zloraba sistemov AI v nadzoru; kazniva dejanja nosilcev družbene moči; pomen zasebnosti).
