Projekti / Programi
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
Raziskovalci (12)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
16390 |
dr. Marko Bošnjak |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
195 |
| 2. |
11843 |
dr. Matjaž Jager |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
234 |
| 3. |
06978 |
dr. Zoran Kanduč |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
499 |
| 4. |
14289 |
dr. Gorazd Meško |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2003 |
1.840 |
| 5. |
14340 |
Marija Milenkovič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
81 |
| 6. |
04053 |
dr. Zoran Pavlović |
Vzgoja in izobraževanje |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
236 |
| 7. |
14313 |
dr. Dragan Petrovec |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
709 |
| 8. |
06979 |
dr. Renata Salecl |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
866 |
| 9. |
14339 |
Ivanka Sket |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2001 - 2003 |
64 |
| 10. |
00413 |
dr. Alenka Šelih |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2001 - 2003 |
636 |
| 11. |
13770 |
dr. Katja Šugman Stubbs |
Pravo |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
442 |
| 12. |
00317 |
dr. Darja Zaviršek |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2002 - 2003 |
1.144 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni program obsega tematske vsebine, ki spadajo na področja kriminologije, penologije, viktimologije in kazenskega prava. Osrednji problemski sklopi so naslednji:
(1) analiza in sinteza kriminoloških teorij (socioloških, psiholoških, sociobioloških in antropoloških);
(2) vzroki (dejstveni in "fizični") kriminalnega in odklonskega vedenja;
(3) pojavne oblike kriminalitete (telesno nasilje, spolno nasilje, premoženjska kazniva dejanja, ekonomska kriminaliteta, problematika uživanja drog, organizirana kriminaliteta, mednarodna kriminaliteta, "zločini brez žrtev", mladoletno prestopništvo, nasilje v družini, politična kriminaliteta);
(4) sociologija kazenskega prava (družbeni odboji delovanja kazenskopravnega sistema, družbenopsihološka gibala in struktura določilnice kazenskega prava);
(5) pravnofilozofska obravnava kazenskopravnih vprašanj (razmerje med "svobodno voljo" in "determinizmom", pojma "odgovornost" in "krivda", upravičevanje kazenskih sankcij, namen kaznovanja, subjektivna stališča do objektivno veljavne norme, konstrukcija "kaznivega dejanja", pojem "zločin");
(6) formalni in neformalni odzivi na moteče, nevarne, škodljive in kaznive pojave;
(7) teorija družbenega nadzorovanja (družina, šola, služba);
(8) strukturno nasilje (neodklonsko in "normalizirano" nasilje); (9) viktimologija (tipi in predispozicije žrtev, pomoč žrtvam, vloga žrtve v kazenskopravnem sistemu, žrtve nekriminalnega nasilja, žrtve posameznih oblik kriminalitete);
(10) penologija (izvrševanje kazenskih sankcij, zamisel o rehabilitaciji);
(11) kriminalitetna politika (preprečevanje in kaznovalna politika). Kriminologija črpa iz vseh znanosti, ki se nanašajo na človeka, družbo in kulturo. Je empirična in teoretska, inter in transdisciplinarna veda. V kriminologiji ni ene same (prevladujoče) "paradigme". Ta veda je fragmentirana, razpršena na različne usmeritve (s specifičnimi "predmeti", metodami in cilji).
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program se na več ravneh vključuje v širše svetovne (in posebej evropske) znanstvene tokove. Rezultati raziskav so praviloma predstavljeni na mednarodnih konferencah. Obstajajo skupni mednarodni projekti (s Hrvaško, OZN, Francijo). Ena od pomembnih sestavin raziskovalnega programa je kritično spremljanje najnovejših teoretičnih in empiričnih dognanj v svetovni kriminologiji (na primer v smislu preverjanja njihove relevatnosti za pojasnjevanje tukajšnje kriminalitete in predlaganje kriminalitetnopolitičnih zamisli). Slovenska kriminologija se vključuje v širše tokove z razvijanjem izvirne smeri, ki se imenuje "Kriminologija vsakdanjega življenja", katere "predmet" je strukturno (neodklonsko) nasilje v vsakdanjih življenjskih praksah; s teoretičnimi osvetlitvami tukaj opravljenih empričnih raziskav, specifičnih določilnic kriminalitete (v "tranzicijskem" obdobju) in obstoječe kriminalitetne (in kaznovalne) politike.
Pomen za razvoj Slovenije
Inštitut za kriminologijo je edina institucija, ki sistematično "pokriva" vse vidike kriminološke, viktimološke in penološke tematike. Pomen raziskovalnega programa je predvsem v tem, da prenaša v tukajšnji prostor analize in kritične ocene svetovnih kriminoloških teorij, empiričnih raziskav in rezultatov kriminalitetne politike. Prispeva k boljšemu razumevanju strukture in gibanja kriminalnih pojavov v Sloveniji. Vključuje se v premisleke o kriminalitetni in kaznovalni politiki. Znanje prenaša v izobraževalne procese in javne razprave o motečih, nevarnih in škodljivih pojavov v slovenski družbi (na primer v medijih, na okroglih mizah in javnih predavanjih, seminarjih). Vprašanja v zvezi z varnostjo, varovanjem človekovih pravic in zmanjševanjem nasilja v vsakdanjem življenju so ključna za nadaljni razvoj slovenske družbe. Še več, v optiki vključevanja slovenske družbe v širše povezovalne procese v mednarodnem okviru dobivata tudi kriminaliteta in kriminalitetna politika mednarodne razsežnosti, ki jih ni mogoče ustrezno razumeti in se nanje odzivati brez stalnega in nenehnega spremljanja tujega znanja in izkušenj, pa tudi domačega raziskovalnega dela.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
