Projekti / Programi
Družbeno nadzorstvo, kazenskopravni sistem, nasilje in preprečevanje viktimizacij v kontekstu visoko tehnološke družbe
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S160 |
Družboslovje |
Kriminologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
kriminologija, kazensko pravo, viktiminologija, penologija, družbeno nadzorovanje, genetika
Raziskovalci (26)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanje programske skupine bo tudi v naslednjem obdobju usmerjeno v teoretsko in empirično preučevanje problemov, novosti in razvojnih trendov na področju pro- in reaktivnega, formalnega in neformalnega družbenega in razrednega nadzorstva.
Lotili se bomo treh širših področij, kjer bomo analizirali, kako so družbene spremembe pripeljale do sprememb na področju nadzorovanja in kaznovanja v sodobni druzbi. Najprej bomo analizirali ideološke spremembe v definiranju deviantnosti. Nato se bomo lotili vprašanja, kako te spremembe vplivajo na strukture, ki izvajajo kaznovanje in nadzorovanje v druzbi. In koncno bomo analizirali, kako te spremembe vplivajo na posameznika.
V prvem sklopu proučevanj bo posebna pozornost namenjena t.i. naturalizaciji družbenih ved. Pogledali bomo, kako se kriminologija in pravo v zadnjih letih obračata k biologiji. Še posebej bomo izpostavili vlogo genetike in nevroznanosti pri raziskovanju problemov deviantnosti in opozorili na probleme povezane z genskim determinizem za dojemanje svobodne volje in odgovornosti posameznika, ki krši družbene norme. Analizirali bomo tudi vpliv novih digitalnih tehnologij na nadzorovanje ljudi v sodobni družbi, varstvo zasebnosti in obdelave osebnih podatkov v različnih domenah družbenega nadzora.
V drugem sklopu se bomo posvetili podrobni analizi tega, kako ideološke spremembe v post-industrijski družbi vplivajo na spremembe kazensko-pravnega sistema. Ob analizi normativnih in praktičnih sprememb v delovanju kazenskopravnega sistema bo posebna pozornost posvečena raziskovanju kriminalitete belega ovratnika, korupcije in gospodarske kriminalitete. Slovensko normativno ureditev in kaznovalno prakso bomo primerjali z evropskimi in svetovnimi trendi, penolosko prakso usmerjali proti rehabilitativni paradigmi kaznovanja, sodno prakso pa k bolj psiholosko ozavescenim odlocevalcem.
V tretjem delu raziskovalnega programa bomo posebno pozornost namenili novim oblikam nasilja in viktimizacije, ki je srečamo v sodobni družbi. Analizirali bomo nove oblike družinskega nasilja. Raziskovalci pa bodo posebno pozornost namenili tudi temu, kako se posamezniki danes v svojem zasebnem življenju soočajo z povečanjem nadzorovanja ter z novimi oblikami viktimizacije. Pri tem bomo upoštevali, da prihaja pri posameznikih do porasta različnih oblik samo-poškodovanja, depresije in tesnobe. Povečuje se tudi število ljudi, ki imajo psihotično strukturo. Raziskovalci bodo poskušali odgovoriti tudi na vprašanje ali danes dejansko prihaja do radikalnih sprememb v strukturi subjektivnosti in ali so dejansko v porastu razne oblike samo-uničevalnega obnašanja.
Pomen za razvoj znanosti
Temeljna značilnost kriminologije je njena interdisciplinarnost, zato bo imel raziskovalni program neposredni pomen za razvoj več znanstvenih ved tako na domači, evropski in svetovni ravni, kar bo doseženo z objavami v vrhunski domači in tuji znanstveni periodiki, pri uveljavljenih mednarodnih založbah in z aktivnostmi na mednarodnih in domačih znanstvenih dogodkih in s sodelovanjem v mednarodnih stanovskih združenjih. Znanstvene vede, za katere bo imel pomen, so:
kriminologija in kazensko pravo, posebej teoretična kriminologija in metodologija kriminološkega raziskovanja, študije nadzorovanja, kaznovanja in odločanja o sankcijah, od fenomenologije korupcijske, beloovratniške, kibernetske kriminalitete, nasilja in kaznovanja mladoletnikov, ter penologije. Analize slovenskih primerov obetajo nova spoznanja za evropsko in mednarodno znanstveno sfero zaradi specifike sistema, ki glede na kaznovalne kazalce (npr. število zaprtih oseb) sicer še vedno sodi med manj punitivne ureditve, razvoj v zadnjih letih pa jo umešča med države, kjer obseg kaznovanja najbolj narašča. Poleg razvoja slovenske kriminološke terminologije, bodo empirični deli podlaga za nadaljnje študije. Vpliv na kazensko procesno pravo glede novih tipov (digitalnih, nevroznanstvenih idr. tehnološko posredovanih) dokazov in preko soočanja različnih vrednostnih pozicij, teoretičnih spoznanj in praktičnih stališč, ki odražajo realnost kazenskega procesnega prava. To bo omogočilo prenos primerjalno pravnih spoznanj v naš prostor in krepitev samorefleksije slovenske kazensko procesne teorije in prakse. Vpliv na kazensko materialno pravo z analizo dilem na področju gospodarske kriminalitete in kriminalitete belega ovratnika povezanih s sorazmerjem med varstveno in garantno funkcijo kazenskega prava. Analiza judikature korupcijskih kaznivih dejanj in zbiranje nabora eksemplarjev korupcijskih ravnanj bo privedla do jasnejšega razlikovanja med inkriminacijami;
pravo: na razvoj filozofije prava bo program vplival z analizo različnih možnih kriterijev etičnosti oziroma etičnih usmeritev pri odzivanju na kriminaliteto, ki si lahko tudi nasprotujejo. Na razvoj ustavnega prava z analizo novih policijskih pooblastil, varovanja zasebnosti in kršitev socialnih pravic, pravo varstva osebnih podatkov pa bo raziskovalni program naslovil na ravni EU zakonodaje, npr. z analizo reforme varstva podatkov, in na nacionalni ravni z analizo odločb Informacijskega pooblaščenca;
psihologijo: sojenje je močno psihološko obarvan proces s posamezniki z lastnimi osebnostnimi lastnostmi, sposobnostmi in prepričanji, in raziskovanje bo prispevalo k razumevanju tovrstnih psiholoških mehanizmov sodnega odločanja.
Raziskovalni program bo imel posredni pomen za varnostne vede, sociologijo (odklonskosti), politologijo in politično filozofijo.
Omogočil bo poglobljeno sodelovanje v mednarodnih znanstveno-raziskovalnih mrežah, utrjevanje vloge slovenskih raziskovalcev pri programih Obzorje 2020, ERC, COST.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalni program bo prispeval k razmislekom o političnim, pravnih in moralnih usmeritvah prihodnjega družbenoekonomskega in kulturnega razvoja. Predlagane raziskovalne teme, npr. korupcija, kriminalno pridobitništvo »elit«, so pomembne v očeh javnosti in program bo ponudil teoretsko analizo omenjenih fenomenov v slovenski družbi in na svetovni ravni. Prikazal bo tudi, da živimo v dobi globalne konkurence vrednotno-etičnih drž, kar bo ustvarilo bolj adekvaten in kakovosten okvir za razpravo o smereh bodočega razvoja Slovenije.
Kazenskopravno sistem predstavlja veliko finančno breme za državo. Prikaz realne slike kaznovalne politike sodišč bo izhodišče za spreminjanje kaznovalne politike, saj je klasično kaznovanje z zaporom izjemno drago. Program bo predlagal zmanjšanje izdatke za zapore, tako da bi pretirano varnostno usmeritev nadomestili z bolj učinkovitim rehabilitacijskim pristopom. Analiza posamičnih oblik kriminalitete, na primer korupcijskih ravnanj, bo omogočila transparentnejšo porabo javnih sredstev, analiza sodnega odločanja zaradi učinkovitejšega delovanja sodišč manjše izdatke za sodstvo.
Program naslavlja izvajanje številnih družbenih politik in zakonskih pristojnosti državne uprave in pravosodnega sistema. Slovenska kriminologija je že pripomogla k rezultatom kriminalitetne politike, ki je bila primer dobre prakse z najnižjim količnikom zapornikov ob visoki stopnji varnosti za državljane, in to kaže obuditi. Spoznanja bodo krepila ustavne usmeritve o socialni in pravni državi, prispevala k preprečevanju in omejevanju nasilja in drugih oblik viktimizacij in zmanjševanje represije. Cilj je oblikovanje (kriminalitetne) politike utemeljene na spoštovanju človekovih pravic, socialni solidarnosti, strpnosti in povečevanje objektivne in subjektivne varnosti, krepitev nepristranskosti in kvalitete sojenja, s tem pa pravne varnosti in legitimnosti sodišč.
To bo doseženo z oblikovanjem izhodišč za vplivanje na zakonsko ureditev kazenske in policijske zakonodaje, ki bodo upoštevale ravnotežje med varstveno in garantno funkcijo prava. Posredno bo program vplival na oblikovanje sodne prakse. Upošteval bo evropske smeri razvoja, npr. kazenskega procesnega prava, kjer prihaja do novih oblik sodelovanja, npr. evropski javni tožilec.
Program bo vzpostavil nove in okrepil obstoječe mreže akterjev pri boju zoper kriminaliteto. To bo obsegalo sodelovanje z domačimi in tujimi znanstvenimi in raziskovalnimi institucijami, s čimer bo okrepljen pretok znanja, pospešena kulturna izmenjava in hkrati okrepljena možnost skupnega sodelovanja v raziskovalnih projektih, in sodelovanje z državnimi organi, kjer bodo identificirane dobre prakse in kamor bodo posredovana spoznanja preko izobraževalnih programov za sodnike, tožilce, odvetnike in druge deležnike. Spoznanaja bodo posredovana še na univerzitetnih študijah prava in drugih družbenih ved.
Z navednim bo program pomembno vplival na ugled in položaj slovenske znanosti v evropskem in v svetovnem merilu.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
