Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kriminaliteta v postmoderni družbi - novi izzivi in odzivi

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   
5.05.00  Družboslovje  Pravo   
Ključne besede
moralno-etični temelji kazenskega prava, medicinsko kazensko pravo, kazensko mladoletniško pravo, kazensko procesno pravo, kriminalitetno-varnostna politika, družbeno nadzorstvo, sodobna tveganja, organizirani kriminal, ilegalne migracije, kibernetična kriminaliteta, strpnost, nacionalizem, rasizem, človekove pravice, korupcija, kultura strahu, mednarodno kazensko sodstvo/pravo, nepristranskost sodišča, izvrševanje kazenskih sankcij, kaznovalna politika, nasilje, psihoanaliza, feminizem, filozofija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  16390  dr. Marko Bošnjak  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2004 - 2008  196 
2.  13778  dr. Katja Filipčič  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2004 - 2008  615 
3.  11843  dr. Matjaž Jager  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2004 - 2008  234 
4.  06978  dr. Zoran Kanduč  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2004 - 2008  503 
5.  28385  dr. Saša Kmet  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  62 
6.  14089  dr. Damjan Korošec  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  620 
7.  29615  dr. Mojca Mihelj Plesničar  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2008  300 
8.  14340  Marija Milenkovič  Kriminologija in socialno delo  Tehnični sodelavec  2007  81 
9.  26576  dr. Polona Mozetič  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2007 - 2008  54 
10.  23489  dr. Mitja Muršič  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  62 
11.  22435  dr. Nina Peršak  Pravo  Raziskovalec  2004  297 
12.  14313  dr. Dragan Petrovec  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2004 - 2008  709 
13.  06979  dr. Renata Salecl  Kriminologija in socialno delo  Vodja  2004 - 2008  869 
14.  00413  dr. Alenka Šelih  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2004 - 2008  637 
15.  13770  dr. Katja Šugman Stubbs  Pravo  Raziskovalec  2004 - 2008  444 
16.  26575  mag. Gašper Tompa  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2007 - 2008  16 
17.  26029  dr. Aleš Završnik  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2005 - 2008  502 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0504  Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani  Ljubljana  5051525000  4.606 
Povzetek
V sodobnem t.i. post-modernem času se dogajajo velike družbene spremembe tako na ravni posameznika kot družbe v celoti. Vse to vpliva na sprembe na podroćju kriminalitete. Raziskovalna naloga bo obravnavala kaj se je zgodilo na področju prevencije kriminalitete, posameznikovega odnosa do nje ter v delovanju pravnega sistema v času post-industrijske družbe. Poseben poudarek bo na spremembah, ki se dogajajo v t.i. tranzicijskih državan, še posbej v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Realizirani raziskovalni program je primarno pomemben za razvoj kriminološke znanosti (in v tem okviru tudi za razvoj njenih »pod-disciplin«, tj. penologije, viktimologije, sociologije kazenskega prava/pravosodja, teorije družbenega nadzorstva ter teorije kazenskega procesnega in materialnega prava). Raziskovalci so omogočili boljše in bolj kritično razumevanje obravnavanih »predmetov« (kot podlago za praktično ukrepanje/delovanje), in to predvsem z oblikovanjem teorij in konceptualnega aparata. Uresničeni program pa je posredno pomemben tudi za razvoj tistih znanosti, na katere se že tradicionalno opira kriminologija (to sta v prvi vrsti sociologija, psihologija in socialna pedagogika), in relativno novih ved, ki se vsaj deloma prekrivajo s kriminologijo (npr. varstvoslovje). Raziskovalni program se je tvorno vključil v preučevanje tematskih sklopov, ki v zadnjem času pritegujejo precejšnjo (in celo čedalje bolj intenzivno) pozornost kriminologov, kazenskopravnih teoretikov, penologov, viktimologov, psihoanalitikov in sociologov v zahodnem svetu. Empirično in teoretsko se je navezal na aktualne evropske in svetovne raziskovalne trende. V okviru posameznih raziskovalnih projektov znotraj programske skupine so raziskovalci identificirali in reflektirali slovenske posebnosti na področju gibanja kriminalitete, (ne)formalnega družbenega nadzorstva, delovanja kazenskopravnega sistema in stališč javnosti do nevarnih družbenih pojavov. Osredotočili so se na specifične novosti, ki so pogojene s tranzicijskimi procesi. Ugotovitve raziskovalnih rezultatov kažejo, da ima Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti osrednje mesto v Sloveniji med ustanovami, ki se ukvarjajo s problemi kriminalitete, družbenega nadzorstva in kazenskim pravom. Raziskovanje je v veliki meri mednarodno in dejstvo, da večina raziskovalcev redno objavlja svoje članke in mnenj v glavne medije kaže, da ima Inštitut velik vpliv na javne razprave o kriminaliteti in kriminalitetni politiki v Sloveniji. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti je opravil od svoje ustanovitve naprej – to je l. 1954 – pa do danes že celo vrsto odličnih raziskav. Na mednarodnem področju pa velja raziskovalna skupina, ki dela na Inštitutu kot »ljubljanska šola kriminologije«. Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti je tudi pokazal, da je njegovo raziskovanje zelo pomembno za mednarodno znanstveno področje. Člani raziskovalne skupine so veliko objavljali v mednarodnih revijah in vodja raziskovalne skupine je objavila monografije, ki so bile prevedene v številne jezike in objavljene pri prestižnih založbah. Vodstvo Inštituta tudi zelo vzpodbuja mlade raziskovalce k udeležbi na domačih in mednarodnih konferencah in k pisanju prošenj za tuje štipendije. Ena od pomembnih nalog Inštituta v bližnji bodočnosti je pospešiti mednarodno sodelovanje in še dodatno dvigniti znanstveno odličnost svojega raziskovalnega dela. Raziskovalci se bodo v okviru programske skupine inštituta za kriminologijo še naprej osredotočali na probleme, povezane s kriminaliteto, družbenim nadzorstvom in kazenskim pravom. Ker živimo v času korenitih sprememb, ki zadevajo predvsem nove tehnologije in organizacijo družbe, se odpirajo novi problemi, povezani s kriminaliteto in varnostjo. Raziskovanje bo zato tudi v bodoče interdisciplinarno in mednarodno.
Pomen za razvoj Slovenije
Udejanjeni raziskovalni program je zelo pomemben za »družbeno infrastrukturo« Republike Slovenije (»dodano vrednost« pa ustvarja tudi na ravni EU). Neposredno naslavlja izvajanje številnih politik in zakonskih pristojnosti državne uprave (zlasti policije, tožilstva, sodišč in organov za izvrševanje kazenskih sankcij). Raziskovalna spoznanja Inštituta za kriminologijo so izredno pomembna za vsebinsko izvajanje ustavne norme, ki Republiko Slovenijo opredeljuje kot socialno in pravno državo, za preprečevanje/omejevanje nasilja (npr. strukturnega, institucionalnega, skupinskega in individualnega) ter drugih oblik viktimizacij, za zmanjševanje nepotrebne ali celo kontraproduktivne represije, za oblikovanje kriminalitetne politike, utemeljene na spoštovanju človekovih pravic, socialni solidarnosti, strpnosti in različnih oblikah prevencije ter za povečevanje objektivne in subjektivne varnosti. Glede na to, da delujejo reaktivni in proaktivni nadzorstveni mehanizmi v samem jedru re-produciranja družbenih struktur, je z vidika trajnostnega razvoja slovenske družbe vsekakor zelo pomembno spoznati aktualno stanje in razvojne trende na tem področju, še posebej v optiki učinkovitosti porajajočih se nadzorstvenih prijemov. Zaključeni raziskovalni program je pomemben tudi za promocijo države in njene raziskovalne odličnosti v tujini in za seznanjanje tukajšnje zainteresirane javnosti z najnovejšimi spoznanji tujih raziskovalcev/znanstvenikov. Rezultati raziskovanja znotraj programa so zelo pomembni za razvoj in vzgojo novih raziskovalnih in strokovno-specializiranih kadrov. Nadaljnje kontinuirano raziskovalno delo je tudi neprecenljivega pomena za razvoj znanstvene discipline/institucije, ki bo letos gostila najbolj prestižno mednarodno znanstveno konferenco (znotraj kriminološkega polja), tj. konferenco Evropskega kriminološkega združenja. Dejstvo, da ima Slovenija sorazmerno nizko stopnjo kriminalitete v primerjavi z drugimi deželami in razmeroma dobro delujoč sistem kazenskega pravosodja, gre pripisati tudi dolgoletnemu raziskovalnemu delu na področju kriminalitetne politike. Znano je tudi, da so raziskovalci vselej skušali s svojim raziskovanjem nuditi podporo organom in ustanovam, ki odločajo o kriminalitetni politiki, ravno tako pa tvorno prispevati k zmanjševanju problema kriminalitete in k oblikovanju ustrezne kriminalitetne politike.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno