Projekti / Programi
Družbeno nadzorstvo, kazenskopravni sistem, nasilje in preprečevanje viktimizacij v kontekstu visoko tehnološke družbe
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
Raziskovalci (21)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Kriminologija je (vsaj na prvi pogled nekoliko nenavadna) veda, katere predmet – namreč »družbeno nadzorstvo« (ustvarjanje in vzdrževanje konformističnih vzorcev razmišljanja, čustvovanja in vedenja ter različne oblike odzivanja na deviantne in kriminalne pojave ali akterje) – se razliva po celotnem polju socialnih dejavnosti, procesov, institucij in struktur. Zato ni presenetljivo, da se kriminologija vselej že opira – čeravno selektivno in ne vedno enako intenzivno – na teoretska in empirična dognanja kalejdoskopske množice drugih disciplin, zlasti na sociološke in psihološke perspektive, politične, pravne in ekonomske teorije, filozofske in etične refleksije, antropološka in biološka spoznanja ter zgodovinopisna dela. Razmerje med kriminologijo in drugimi znanstvenimi panogami je bilo dolgo pretežno enostransko: raziskovalci so se lotevali kriminoloških vprašanj glede na svojo izhodiščno izobrazbo ali specializacijo, redkeje tudi multi- in interdisciplinarno. V zadnjih desetletjih pa je opaziti, da tipično kriminološke problematike čedalje bolj vstopajo v družboslovni mainstream. Kriminologija se tako – resda po sili razmer (npr. zaradi naraščajoče »normalizacije« kriminalnih aktivnosti in njihovih protagonistov, vojne proti terorju, »kulture strahu«, represivnega upravljanja nezaželenih migracij in stopnjevanja strukturnega nasilja) – vse bolj odmika od svojega izvorno in tradicionalno obrobnega (ali celo obskurnega) položaja v hierarhiji znanstvenih disciplin. Programska skupina Inštituta za kriminologijo se vključuje v sodobne študije škodljivih fenomenov ter njihovega dojemanja in obravnavanja tvorno in kritično, in to tako s teoretskim delom in kakor tudi z empiričnimi raziskavami (npr. s preučevanjem tožilskih in sodnih spisov, terenskim raziskovanjem, intervjuvanjem in anketiranjem). Preučevanje kriminološko relevantnih problemov v slovenski družbi se povezuje z analizami razvojnih trendov v evropskem pravno-političnem kontekstu in svetovni kapitalistični ekonomiji. Člani programske skupine vstopajo v slovensko in mednarodno kriminološko in nasploh družboslovno prizorišče z izvirnimi analizami izredno razširjene pridobitniške kriminalitete v postsocialistični tranziciji, najnovejših oblik tehnološko podprtega nadzorovanja (v državni in zasebni režiji), konkretnih učinkov vojne proti terorizmu (v Afganistanu in Pakistanu), nasilja nad delavci v prvem in tretjem svetu ter nadzorstvene vloge neoliberalne ideologije, potrošniške mentalitete, zadolženosti (držav in posameznikov), konkurence in strahu v postmodernem kontekstu. Raziskovalci si prizadevajo redno slediti najnovejšim dognanjem domačih in tujih znanstvenikov vsaj na področjih, ki jih preučujejo, v zadnjem času pa še zlasti v sferi nevrobiologije, katere spoznanja v marsičem spreminjajo tradicionalno pojmovanje človekove narave (motivacije) in agresivnosti. O relevantnosti in tehtnosti raziskovalnega dela programske skupine dovolj nazorno pričajo številne objave v domačih in mednarodnih znanstvenih revijah, monografije in zborniki, izdani pri tujih in domačih založbah, prevodi dela "The Tyranny of Choice" Renate Salecl v nemški, italijanski, hrvaški, srbski, turški, danski, kitajski, francoski, poljski, ruski in korejski jezik, vključenost v bilateralna znanstvenoraziskovalna sodelovanja, predavanja na tujih fakultetah ter aktivna udeležba na kongresih, konferencah, posvetovanjih in znanstvenih sestankih doma in v tujini.
Pomen za razvoj Slovenije
Nobena skrivnost ni, da različne oblike kriminalitete in strukturnega nasilja povzročajo dolgo vrsto resnih družbenih, človeških, ekoloških, političnih, ekonomskih in moralnih problemov. To so navsezadnje pokazali tudi nedavni protesti (»vstaje«), ki so resda precej pretresli tukajšnji družbenopolitični prostor, a brez opaznejših pozitivnih učinkov. Programska skupina si prizadeva s svojim raziskovalnim delom omogočiti boljše (razumnejše) razumevanje dejavnikov in posledic družbeno škodljivih ali nevarnih pojavov ter boljše (učinkovitejše in pravičnejše) odzivanje nanje. In sicer predvsem na ta način, da raziskovalne dosežke sproti predstavlja tukajšnji strokovni in laični javnosti, npr. s članki, knjigami, intervjuji, komentarji, predavanji, udeležbo na okroglih mizah, posvetih, strokovnih seminarjih in konferencah. Mnogi člani programske skupine so vključeni tudi v pedagoški proces na dodiplomski in podiplomski ravni (npr. na ljubljanski Pravni fakulteti, Fakulteti za varnostne vede, Pedagoški fakulteti, Filozofski fakulteti in Fakulteti za socialno delo), in sicer kot nosilci predmetov, vabljeni predavatelji ter mentorji pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. Sodelujejo pa tudi v različnih oblikah strokovnega izobraževanja sodnikov in tožilcev. V letu 2014 je dr. Keršmanc – s sodelovanjem Inštituta za kriminologijo in Društva za kazensko pravo in kriminologijo – organiziran dva odmevna in dobro obiskana posveta (v okviru cikla z naslovom »Srečanje teorije s prakso«), in sicer »Medijsko oblikovanje zavesti o kriminaliteti« in »Neustavnost hrambe prometnih podatkov«. Člani programske skupine so sodelovali v različnih vladnih ter drugih delovnih telesih in projektnih skupinah, npr. v Strokovnem svetu za sodobno pravosodje (ki se je čez čas preimenoval v Svet za kaznovalno pravo), Svetu za znanost in tehnologijo, Svetu centra za varnejši internet in skupinah za pripravo in nadzorom nad izvajanjem Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete 2012–2016. Raziskovalci so tudi člani uredništev (Revije za kriminalistiko in kriminologijo, Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani, Varstvoslovja, revije Manet in Slovenian Law review).
Avdiovizualni viri (1)
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
