Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Etnološke, antropološke in folkloristične raziskave vsakdanjika

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   
6.03.00  Humanistika  Antropologija   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
vsakdanjik, prakse, kulturni procesi, dediščina, normalnost, negotovost, kriza
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
15.844,81
A''
1.842,75
A'
8.244,24
A1/2
9.412,98
CI10
729
CImax
121
h10
10
A1
55,23
A3
1,62
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. junij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  62  265  249  4,02 
Scopus  206  925  765  3,71 
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28432  dr. Saša Babič  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024 
2.  20004  dr. Tatiana Bajuk Senčar  Etnologija  Raziskovalec  2022 - 2024 
3.  16242  Stanka Drnovšek  Etnologija  Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
4.  04620  dr. Jurij Fikfak  Etnologija  Raziskovalec  2022 - 2024 
5.  52011  Manca Filak  Humanistika  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
6.  10347  dr. Maja Godina Golija  Etnologija  Raziskovalec  2022 - 2024 
7.  27736  dr. Vanja Huzjan  Etnologija  Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
8.  20202  dr. Barbara Ivančič Kutin  Etnologija  Raziskovalec  2022 - 2024 
9.  30648  dr. Miha Kozorog  Antropologija  Raziskovalec  2022 - 2024 
10.  05796  dr. Monika Kropej Telban  Etnologija  Raziskovalec  2022 - 2024 
11.  58018  Luka Kropivnik  Etnologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
12.  18816  Aleksander Kuharič    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
13.  54763  Rok Mrvič  Etnologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
14.  23225  Miha Peče    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
15.  27631  dr. Dan Podjed  Etnologija  Vodja  2022 - 2024 
16.  24304  dr. Saša Poljak Istenič  Etnologija  Raziskovalec  2022 - 2024 
17.  21446  dr. Mateja Ratej  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2022 - 2024 
18.  09443  dr. Ingrid Slavec Gradišnik  Humanistika  Raziskovalec  2022 - 2024 
19.  33356  dr. Katarina Šrimpf Vendramin  Etnologija  Raziskovalec  2022 - 2024 
20.  30662  dr. Barbara Turk Niskač  Antropologija  Raziskovalec  2022 
21.  55881  Jaro Veselinovič  Etnologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000 
Povzetek
Osrednji vsebinski cilj raziskovalnega programa je preučiti in predstaviti vsakdanje življenje v preteklosti in sedanjosti, hkrati pa kritično ovrednotiti osrednje etnološke, antropološke in folkloristične koncepte, da bi z njimi bolje uporabili dozdajšnja in premislili nova spoznanja ter zmogli predvideti scenarije za vsakdanje življenje in sobivanje v prihodnosti. S takšnim izhodiščem ohranjamo dolgoletno tradicijo raziskovalnega programa, hkrati pa ga želimo aktualizirati. Pri raziskovanju se bomo, kot že v preteklosti, osredinili na območje današnje Slovenije, hkrati pa bomo pogosteje prečkali meje in primerjali izsledke iz lastnega okolja z analizami vsakdanjika v zamejstvu in tujini. Pri tem bomo ohranjali utrjene in vzpostavljali nove povezave s tujimi institucijami ter poudarili primerjalno ter inter- in transdisciplinarno sodelovanje v programu in izven njega. Splošno izhodišče o kulturnih prostorih in praksah, ki smo ga obravnavali v prejšnjem obdobju financiranja raziskovalnega programa, bomo poglobili s konceptualizacijo vsakdanjika kot prizorišča kulturnih praks, preživetvenih strategij, različnih oblik vzajemnosti, ustvarjalnosti in tudi lokusa prežemanja tradicije in sodobne inovativnosti. Z vsakdanjikom oziroma vsakdanjim življenjem, ki je osrednji koncept raziskovalnega programa, opredeljujemo prakse in fenomene človekovega bivanja, ki jih proučujejo etnologija, antropologija in folkloristika. Pri raziskovanju bomo upoštevali zgodovinske, družbene, kulturne, politične, ekonomske, ekološke, prostorske in druge okoliščine, ki vplivajo na vsakdanjik ljudi, ter izsledke drugih ved, ki se posvečajo vsakdanjiku, npr. psihologije, sociologije kulture, zgodovinopisja, kulturologije itn. Pozorni bomo na dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje in spremembe vsakdanjih praks in z njimi povezanih identifikacij, pri čemer nas bodo posebej zanimale nove oblike vsakdanjika v družbenih skupinah, ki zasedajo različne življenjske prostore; v njih namreč vidimo možne odgovore na krize, kakršna je bila - in je še - pandemija covid-19, ki je zaznamovala Slovenijo in svet. V programu bomo nadaljevali, poglabljali in širili dozdajšnja raziskovalna področja: disciplinarno zgodovino in teoretsko-metodološka vprašanja, raziskave materialnih, socialnih in simbolnih fenomenov in praks, značilnih za življenje posameznikov in skupnosti v različnih lokalnih (od mikrolokacij do transnacionalnih prizorišč), poklicnih in socialnih okoljih. Z raziskavami disciplinarne zgodovine, teorije in metodologije bomo še naprej osvetljevali spoznavno in raziskovalno dinamiko, vpeto v razvoj humanistike v Sloveniji in v svetu, posebej pa tematizirali raziskovalsko avtorefleksijo, ki bo spremljala posamične raziskave.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave vsakdanjih praks so namenjene poglabljanju pozornosti na procesni, dinamični značaj kulture, s katerim razkrivamo vlogo kulturnega in socialnega v vsakdanjem življenju in se analitično izognemo pastem kulturne esencializacije. Takšen fokus raziskovalcem omogoča, da prispevajo k razumevanju praks in procesov, s katerimi družbeni akterji in skupine definirajo odnos do družbenega sveta (lokalno, nacionalno, transnacionalno), vključuje pa tudi preučevanje ustvarjalnih načinov, s katerimi se akterji in skupine postavljajo v medsebojna razmerja (npr. stare in nove oblike vzajemnosti in skupnosti, identitetne prakse) in razmerja s tradicijo v najširšem pomenu (preživetvene strategije, dediščina), ko se spoprijemajo s številnimi izzivi (ekonomskimi, okoljskimi, družbenimi) sodobnega sveta. Znanje o vsakdanjih praksah je pomembno za druge znanosti v Sloveniji in za mednarodne primerjave. V kroženje znanja se že v zadnjem desetletju vse intenzivneje vključujemo tudi z mednarodnimi projekti. Opiramo se na bogato inštitutsko infrastrukturno podlago v arhivu in Avdiovizualnem laboratoriju. Njegova dejavnost je v nacionalnem in mednarodnem pogledu pomembna za vizualno produkcijo in razvoj digitalne humanistike. Posebna skrb v programu je namenjena prenosu spoznanj: s publiciranjem v slovenski in mednarodni znanstveni produkciji, z intenzivnim sodelovanjem z domačimi in tujimi strokovnjaki in ustanovami, z organizacijo in udeležbo na domačih in tujih znanstvenih srečanjih (npr. Why the World Needs Anthropologists in Dnevi etnografskega filma), v mednarodnih uredniških odborih in s sodelovanjem v mednarodnih projektih. Programska skupina bo še naprej izdajala in urejala mednarodni znanstveni reviji (Traditiones, Studia mythologica Slavica) in več knjižnih zbirk (EFKA, Opera ethnologica Slovenica, Ethnologica - Dissertationes, SMS - Supplementa, Slovenski pravljičarji, Glasovi). V zadnjem desetletju se je intenziviralo sodelovanje programa z univerzitetno sfero pri skupnih raziskovalnih projektih, kar načrtujemo tudi v prihodnje. Ker je večina raziskovalk in raziskovalcev habilitirana, bomo spoznanja prenašali v študijske programe Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Podiplomske šole ZRC ter tudi do študentov v tujini. Pri delu s študenti bomo spodbujali oblikovanje inter- in transdisciplinarnih skupin in izvedbo inovativnih raziskav, ki bodo prinesla nova spoznanja in aplikativne rezultate, povezane s temo programa.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave programske skupine prinašajo temeljno znanje o človeku, družbi in kulturi, ki je pomembno za razumevanje humanosti, nacionalne in drugih identitet v globaliziranem svetu. S tem prispevajo k državljanski ozaveščenosti in samozavesti, utemeljeni na poznavanju lastnih kulturnih temeljev, v enaki meri pa tudi k odprtosti in spoštovanju drugačnih kulturnih vzorcev, praks in načinov življenja, ki so značilni za globalno povezano večetnično in večkulturno okolje, kakršno je slovensko. Zgodovinsko in etnografsko usmerjene raziskave opozarjajo na etnične, jezikovne, generacijske idr. socialne podlage kulturne raznovrstnosti, ki jo raziskovalci v največji meri razkrivajo v neposrednem stiku z ljudmi kot družbeno-kulturnimi akterji in člani različnih skupin in skupnosti. Ob tem se raziskovalci srečujejo z njihovimi vsakdanjimi problemi, ko se ustvarjalno odzivajo na okoliščine in procese (politične, ekonomske, socialne, kulturne, naravne), s katerimi se spoprijemajo na več ravneh. Razumevanje vsakdanjih strategij in praks je lahko tudi bistvenega pomena za oblikovanje lokalne, regionalne in državne politike, posebej tistega njenega dela, ki je namenjen vzdržnim gospodarskim, socialnim, kulturnim in okoljskim razmeram, kar je tudi ena osrednjih problematik raziskovalnega programa. V tem duhu bomo kakor doslej sodelovali z ustanovami, vladnimi in nevladnimi organizacijami, društvi. Raziskave oblačilne kulture, ki jih bomo izvajali v programu, bodo v pomoč folklornim skupinam in drugim dejavnostim, ki se opirajo na zgodovinske rekonstrukcije, poleg tega pa bodo izsledki izhodišče in navdih za domačo in umetnostno obrt, spominkarstvo, modno industrijo, turizem itn. Spoznanja s področja slovstvene folklore posamičnih regij in lokalnih skupnosti je mogoče vključiti v turistični in kulturno-ekonomski razvoj Slovenije, načrtovanje razvoja podeželja in širšo kulturno ponudbo na lokalni in nacionalni ravni. Raziskave procesa folklorizacije (npr. folklornih žanrov in pripovedovanja nasploh), ki je povezan z vse večjim razmahom javnih kulturnih, turističnih in didaktičnih pripovedovalskih dogodkov, bodo prispevale k strokovnemu ohranjanju tradicijskega pripovedništva v izobraževalne, kulturne, turistične in razvojne namene. Raziskave socialnih praks, preživetvenih strategij in različnih oblik vzajemnosti in solidarnosti bodo osvetlile potencial, ki ga lahko imajo v tradiciji zasnovane prakse v sodobnosti, ko gre za vzdržni razvoj in varovanje naravne in kulturne dediščine (npr. novi načini sodelovanja in produkcije v zadrugah in bivalnih skupnostih). Kritične raziskave kulturne dediščine vidimo kot pomemben prispevek k celostni in interdisciplinarno naravnani skrbi zanjo. Z razvojem lastnega arhiva in njegove vse večje odprtosti promoviramo svoje raziskave in dragocene zbirke. K širitvi spoznanj bodo dodatno prispevali Dnevi etnografskega filma kot osrednji slovenski in mednarodni filmski dogodek za promocijo svetovnih in slovenske kulture. Pomembno poslanstvo programa je še prenos znanja v izobraževanje na različnih ravneh. Ob skrbi za znanstveno promocijo je pomembna skrb strokovna popularizacija spoznanj ter prenos znanja do strokovnjakov v šolstvu, izobraževanju, gospodarstvu, socialnih in kulturnih dejavnostih. Izsledki raziskav bomo prek množičnih občil, prireditev in svetovalne dejavnosti še naprej predstavljali najširši javnosti in vzpostavljali nove poti za prenos izsledkov tudi po socialnih medijih.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno