Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.04.00  Humanistika  Etnologija   

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  28432  dr. Saša Babič  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2014  266 
2.  20004  dr. Tatiana Bajuk Senčar  Etnologija  Raziskovalec  2013 - 2014  164 
3.  04620  dr. Jurij Fikfak  Etnologija  Vodja projekta/programa  2009 - 2014  371 
4.  18815  Božena Gabrijelčič    Tehnični sodelavec  2009 - 2014 
5.  10347  dr. Maja Godina Golija  Etnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  488 
6.  27736  Vanja Huzjan  Etnologija  Tehnični sodelavec  2013 - 2014  48 
7.  24474  dr. Vesna Mia Ipavec  Upravne in organizacijske vede  Mladi raziskovalec  2009  88 
8.  20202  dr. Barbara Ivančič Kutin  Etnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  392 
9.  03081  dr. Naško Križnar  Etnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  603 
10.  05796  dr. Monika Kropej Telban  Etnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  461 
11.  21449  dr. Špela Ledinek Lozej  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  382 
12.  27631  dr. Dan Podjed  Etnologija  Raziskovalec  2014  578 
13.  24304  dr. Saša Poljak Istenič  Etnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  405 
14.  09443  dr. Ingrid Slavec Gradišnik  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2014  548 
15.  03948  dr. Marija Stanonik  Etnologija  Raziskovalec  2009 - 2014  1.724 
16.  33356  dr. Katarina Šrimpf Vendramin  Etnologija  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  88 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalci so v programu osvetlili in interpretirali kulturne fenomene, procese, prakse in socialne/kulturne akterje v dinamiki okvirov vsakdanjega življenja, pri čemer so uporabljali metodološka orodja, ki temeljijo predvsem na historiografskih in etnografskih metodah za raziskave vsakdanjega življenja kot lokusa človeškega bivanja. Kronotopski značaj vsakdanjika je bil vedno okvir ne le za tematizacijo človeškega bivanja v najširšem antropološkem pomenu, temveč za spoznavanje konkretnih družbenih/kulturnih konfiguracij, v katerih se tkejo specifične individualne in kolektivne identitete. Raziskave identitete so utemeljevali na preučevanju kulturnih praks, prek katerih identitete razumemo kot hibridne, fluidne, pogosto celo začasne. Logiko dinamičnosti, procesnosti, spreminjanja so uporabili tudi pri presoji in interpretaciji preteklega življenja. Sinhroni in diahroni vidik namreč bistveno prispevata k razumevanju življenja v slovenskem prostoru, ki je bil vedno večetničen, večkulturen in prehoden v pogledu začasnih ali stalnih selitev ljudi, dobrin in idej. Cilj načrtovanih raziskav je bil prispevati analitične in etnografske sklepe o raziskovalnih temah, vprašanjih, terenskem delu in metodah na podlagi kritičnih premikov od dozdajšnega razumevanja identitete in družbenokulturnih praks in procesov. V programu so nadaljujevali, poglabljali in širili raziskovalna področja: disciplinarno zgodovino in teoretsko-metodološka vprašanja, raziskave materialnih, socialnih in simbolnih fenomenov in praks, značilnih za življenje posameznikov in skupnosti v različnih lokalnih (od mikrolokacij do transnacionalnih prizorišč), poklicnih in socialnih okoljih. Raziskave prostorov in praks, neposredno povezanih z materialnimi vidiki življenja so prispevale k razumevanju sodobnih prilagoditev tradicionalnih oblik pridobivanja hrane in predelave živil v preživetvenih strategijah na podeželju. Raziskava materialnega okvira socializacije v zgodnjem otroštvu je deloma že zapolnila vrzel v etnološkem poznavanju vezi med materialnimi in socialnimi vidiki življenja v otroštvu. S tipnim indeksom slovenski pravljic (pred natisom) je bil realiziran prvi del temeljne in pregledne izdaje žanrov. S tem so poglobili teoretična in metodološka dognanja slovenske folkloristike, vpete v evropski in svetovni in znanstveni prostor. Raziskave socialnih praks so poglobile razumevanje procesnega, dinamičnega značaja kulture. Takšen fokus je raziskovalcem omogočil razumevanje praks in procesov, s katerimi družbeni akterji in skupine definirajo svoj odnos do družbenega sveta (lokalno, nacionalno, transnacionalno). Začeli so s preučevanje ustvarjalnih načinov, s katerimi se akterji in skupine postavljajo v medsebojna razmerja (npr. stare in nove oblike vzajemnosti in skupnosti, identitetne prakse) in razmerja s tradicijo v najširšem pomenu (preživetvene strategije, dediščina), ko se spoprijemajo s številnimi izzivi (ekonomskimi, okoljskimi, družbenimi) sodobnega sveta. Pridobljeno znanje o vsakdanjih praksah je pomembno za druge znanosti v Sloveniji in za mednarodne primerjave, v katere smo se vključili tudi z mednarodnimi projekti. Pri tem smo se oprli na bogato infrastrukturno podlago v arhivu in Avdiovizualnem laboratoriju. Posebna skrb je bila namenjena transferju spoznanj: s publiciranjem v slovenski in mednarodni znanstveni produkciji, z intenzivnim sodelovanjem z domačimi in tujimi strokovnjaki in ustanovami, z organizacijo in udeležbo na domačih in tujih znanstvenih srečanjih in združenjih, v mednarodnih uredniških odborih in s sodelovanjem v mednarodnih projektih. V zadnjih letih se je zelo intenziviralo sodelovanje z univerzitetno sfero pri skupnih raziskovalnih projektih. Člani programske skupine so urejali dve mednarodni znanstveni reviji (Traditiones, Studia Mythologica Slavica) in več knjižnih zbirk (Opera ethnologica slovenica, Ethnographica – Dissertationes, SMS – Supplementa, Slovenski pravljičarji, Glasovi).
Pomen za razvoj Slovenije
Z raziskavami so raziskovalci odkrili nekatera temeljna znanje o človeku, družbi in kulturi, kar je pomembno za razumevanje humanosti, nacionalne identitete in njene razpoznavnosti v globaliziranem svetu. S tem so prispevali k državljanski ozaveščenosti in samozavesti, utemeljeni na poznavanju lastnih kulturnih temeljev, v enaki meri pa tudi k odprtosti in spoštovanju drugačnih kulturnih vzorcev in načina življenja, ki so značilni za večetnično in večkulturno okolje, kakršno je tudi slovensko. Z zgodovinskimi in etnografsko usmerjenimi raziskavami so raziskovalci opozorili na etnične, jezikovne, generacijske idr. socialne podlage kulturne raznovrstnosti, ki jo je v največji meri mogoče odkriti v neposrednem stiku z ljudmi kot socialnimi/kulturnimi akterji in člani različnih skupin in skupnosti. Ob tem so se raziskovalci srečevali tudi z njihovimi vsakdanjimi problemi; pri tem so razkrivali in preučevali vsakdanje strategije in prakse ljudi, posebej tisto polje, ki je namenjeno vzdržnim gospodarskim, socialnim, kulturnim in okoljskim razmeram, kar je tudi ena osrednjih problematik raziskovalnega programa. Z raziskavami o materialni, socialni in duhovni kulturi so prispevali k možnim dolgoročnim pozitivnim učinkom na gospodarstvo; spoznanja so uporabna v družinskih podjetjih, pri razvoju obrti in turizma (lokalno, regionalno, državno), v rabi dediščine in izobraževanju (kulturni, turistični de¬lavci, svetovalci v kulturnih ustanovah, regionalnih razvojnih središčih, vladnih službah). Nekatera spoznanja o tradicionalnih oblikah pridobivanja hrane in živil ter njihovi sodobni uporabi bodo lahko prispevala k poznavanju, načrtovanju in usklajevanju te gospodarske dejavnosti na Slovenskem, uporabna pa bodo tudi pripravo izhodišč za nove oblike pospeševanja samopreskrbe s hrano in predelave živil. Dosežena spoznanja s področja slovstvene folklore posamičnih regij in lokalnih skupnosti bi bilo mogoče prilagojena vključiti v turistični in kulturno-ekonomski razvoj Slovenije, načrtovanje razvoja podeželja in širšo kulturno ponudbo na lokalni in nacionalni ravni; posebej v povezavi z vse večjim razmahom javnih kulturnih, turističnih in didaktičnih pripovedovalskih dogodkov. Raziskave socialnih praks, preživetvenih strategij so osvetlile potencial, ki ga lahko imajo v tradiciji zasnovane prakse v sodobnosti, ko gre za vzdržni razvoj in varovanje naravne in kulturne dediščine. Raziskave identitetnih praks in politik na različnih ravneh teritorialnosti so prispevale k dinamičnejšemu razumevanju identitete na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V tem razbiramo možnosti ohranjanja slovenske nacionalne identitete v vse dinamičnejšem obmejnem in mednarodnem kontekstu, in krepitve zavesti o večkulturnosti in strpnosti do drugačnosti, ki je pomemben element pri ustvarjanju transnacionalnih identitet, konkretno evropske. Opravljene kritične raziskave kulturne dediščine pomenijo pomemben prispevek k celostni in interdisciplinarno naravnani skrbi zanjo. Z razvojem lastnega arhiva promoviramo svoje raziskave in dragocene zbirke. K širitvi spoznanj dodatno prispevajo Dnevi etnografskega filma kot osrednji slovenski in mednarodni filmski dogodek za promocijo svetovnih in slovenske kulture. Rezultati programa so pomembni tudi na promocijo Slovenije v svetu. Kulturne značilnosti preteklega in sodobnega življenja, ustvarjalnost in živa dediščina so pomembne vsebine za promocijo države in sožitje v mednarodnih okvirih, hkrati pa so to tudi ključne aplikativne vsebine evropskega raziskovalnega programa Obzorja 2020.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno