Projekti / Programi
Podzemne vode in geokemija
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P470 |
Naravoslovno-matematične vede |
Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija |
| P420 |
Naravoslovno-matematične vede |
Petrologija, mineralogija, geokemija |
| P305 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija okolja |
podzemne vode, geokemija,hidrogeologija,naravni viri, pitna voda, mineralne vode, geotermija, zaščita podzemnih vod, radioaktivnost, naravno stanje, antropogeni vplivi, težke kovine, sedimenti, informacijski sistem
Raziskovalci (20)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
11.308 |
Povzetek
V programu podzemne vode in geokemija so združene različne veje geologije (geokemija, hidrogeologija, mineralogija in petrologija, sedimentologija, regionalna in inženirska geologija) s ciljem poglobljenega razumevanja geoloških pojavov ter njihovega vpliva na posledice človekove dejavnosti v okolju. Posebna pozornost bo posvečena kvaliteti podzemnih vod (pitne, termalne in mineralne) ter njihovim razpoložljivim količinam. Pri tem je pomemben sinergetski učinek skupine strokovnjakov različnih geoloških vej, združenih v enem programu.Osnovni namen programa je proučevati in ločevati antropogene in naravne vplive na okolje v odvisnosti od geološke sestave, saj kemična in mineralna sestava , fizikalne lastnosti in zgradba kamnin ter produktov njihovega preperevanja določajo različne lastnosti pokrajine : njeno obstojnost do naravnih ujm, oskrbo z vodo, rodovitnost, ranljivost, potresno ogroženost, topografsko oblikovanost, stabilnost pobočij in dovzetnost za odnašanje, pa tudi toksičnost ali nevtralizacijske sposobnosti in še druge lastnosti.Težišče programa bo ugotavljanje (1)sedanjega stanja kemičnih in fizikalnih lastnosti geološkega okolja, (2)ranljivosti in ogroženosti okolja zaradi onesnaževanj naravnega izvora, sedanjih in zgodovinskih antropogenih dejavnosti ter (3) prenosa obstoječih raziskovalnih metodologij in njihov nadaljni razvoj v slovenski prostor ob upoštevanju njegove posebnosti in geološke raznovrstnosti. V problematiki podzemnih vod bo posvečena posebna pozornost (a) mehanizmom pretakanja podzemnih vod v vodonosnih strukturah v odvisnosti od različnih naravnih dejavnikov kot so hidrološke razmere, hidrogeološka zgradba območja, klimatske in vegetacijske značilnosti ipd., (b) strokovnim izhodiščem rabe podzemnih vod, saj v mnogih primerih raba podzemnih vod ni uravnotežena s hidrogeološkimi potenciali, (c) vplivom človeka oziroma urbanega okolja na kvaliteto in količine podzemnih vod, (d)vplivom odlagališč odpadkov (komunalnih, posebnih, ter radioaktivnih), (e) hidrogeološkim osnovam zaščitnih ukrepov podzemnih vod (f) metodologiji raziskav podzemnih vod.Raziskave bodo v začetku usmerjene v bolj ogrožene dele slovenskega ozemlja : delujoče in opuščene rudnike ter njihove predelovalne obrate in njihovo okolico, urbana in industrijska ozemlja, ozemlja nestabilnih geomehanskih razmer in poplav, različna odlagališča in njihovo okolico (rudniška, komunalna, industrijska) ter v izdelavo regionalnih geokemičnih kart in kart različnih posegov v prostor.
Pomen za razvoj znanosti
Program se vključuje v študije naravnih in antropogenih procesov v Zemljinem površju. Prispeval bo k temeljnem poznavanju geološkega okolja, obenem pa bo reševal metodološke probleme raziskav in praktičnega dela na področju varovanja okolja in preskrbe z vodo. Slovenija kljub svoji majhni površini zaradi izjemno pestre geološke sestave, industrijske razvitosti in poseljenosti nudi edinstveno možnost pridobivanja omenjenih znanstvenih spoznanj, ki so lahko pomembni tudi za številne druge dežele. Posebej intenzivno se vključujemo v mednarodnem merilu v (1) geokemične raziskave zemlje (Projekt IGCP 360 - Globalne geokemične osnove), kjer nastajajo novi principi in navodila za metodologijo sodobnih geokemičnih raziskav regionalnega in detaljnega merila, namenjenih predvsem ugotavljanju sedanjega geokemičnega stanja in predcivilizacijskega, naravnega stanja , (2) v raziskave sledilne hidrologije, raziskave dinamike podzemnih vod ter raziskave geotermalnih vodonosnikov. Predvideni sodelavci programske skupine so vključeni v mednarodno projektno skupino 8.SWT. Prav tako je programska skupina vključena v mednarodno skupino, ki dela na modeliranju hidrogeoloških razmer Ljubljanskega polja in Ljubljanskega barja, ki jo vodi Danski hidravlien inštitut. Skupaj z avstrijskimi raziskovalci pa skupina proučuje hidrogeološke razmere mejnega območja med Slovenijo ter Avtrijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Predlagani program predstavlja nadaljevanje sistematičnih teoretičnih raziskav kemične in fizikalne zgradbe Slovenije, ki so hkrati pomembne za varstvo okolja in in načrtovanje sonarnega trajnostnega razvoja, posebej za kmetijstvo in gozdarstvo, gospodarjenje z vodnimi viri, načrtovanje uporabe prostora, varstvo pred naravnimi nesrečami, za zdravstvo, raziskovanje in uporabo zemeljskih virov, izdelavo državnih infrastrukturnih objektov ter njihovo ohranjanje.V Sloveniji je posebno pereča problematika kvalitete in razpoložljivih količin podzemnih vod, stanje na tem področju pa se še nadalje poslabšuje. Intenzivno vključevanje hidrogeološke stroke bo lahko pripomoglo k učinkovitejšemu reševanju problemov. Poleg temeljnih znanj pričakujemo tudi prispevek programa k povsem praktičnim aspektom uporabe podzemnih vod v Sloveniji ter prostorskem razvoju, ki ne bo ogrožal naših temeljnih naravnih danosti. Pričakujemo, da bo program lahko prispeval znanstvene ter strokovne osnove za sledeče razvojne vidike Slovenije : ranljivost vodnih virov Slovenije, presoje vplivov na okolje, zaščitni ukrepi za podzemne vode (varstvena območja ipd.), prostorski plan Republike Slovenije, spremembe kvalitete oziroma razpoložljivih količin vodnih virov, hidrogeološka izhodišča za lociranje odlagališč komunalnih, posebnih ali radioaktivnih odpadkov, hidropgeološka izhodišča za lociranje industrijskih ter infrastrukturnih objektov (prometna infrastruktura, energetski vodi).Ob tem bodo nastale ali bodo dopolnjevane nacionalne baze podatkov o vodnih virih, geokemični sestavi, stabilnosti ozemlja, ranljivosti glede različnih posegov ter naravnih in antropogenih onesnaževalcih v sedanjem in preteklih obdobjih in posledicah na okolico. Na osnovi baz bodo izdelane različne karte : hidrogeološka, geokemijska, karte ogroženosti in ranljivosti ipd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
