Projekti / Programi
Literarno primerjalne in literarno teoretske raziskave
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| H590 |
Humanistične vede |
Baltski in slovanski jeziki in književnosti |
| H330 |
Humanistične vede |
Dramska umetnost |
| H595 |
Humanistične vede |
Ruski jezik in književnost |
| H470 |
Humanistične vede |
Francoska književnost |
| H490 |
Humanistične vede |
Španski in portugalski jezik in književnost |
slovenska književnost, romanske književnosti, ruska književnost, primerjalna literarna veda, literarna teorija, literarna didaktika, literarni žanri, vrste in zvrsti, literarni slogi in smeri, verzologija, naratologija, empirična literarna veda, tematologija, sociologija literature
Raziskovalci (32)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskave duhovnozgodovinskih in oblikovnih povezav med poglavitnimi tokovi evropske in svetovne literature s posebnim ozirom na slovensko književnost.Naloga literarne vede je proučevanje slovenske in svetovne književnosti v vseh njenih pojavnih oblikah in z vsemi potrjenimi raziskovalnimi metodami. Raziskovalni program si bo prizadeval zapolniti bele lise literarne zgodovine na področjih proze, lirike in dramatike od začetkov književnosti do danes. Gre za katalogizacijo in funkcionalni opis literarnih del, ki iz različnih razlogov (zaradi žanrskega značaja, neelitnosti, marginalnosti, sporne ideje ali estetske pomanjkljivosti) niso bila v dovoljšnji meri obdelana v literarni zgodovini na Slovenskem oziroma jih le-ta še ni utegnila pritegniti v svoje preglede, kot je to slučaj s sodobno literarno tvornostjo, in za ponovno obravnavo kanoniziranih del iz novih metodoloških perspektiv. Metodološko bo program pozoren zlasti na tiste postopke analize in interpretacije, ki ustrezajo potrebi po natančnem formalnem opisu (naratologija, verzologija) in so primerne delu z večjimi korpusi besedil. Zainteresiran je za preštevalne in statistične analize zaključenih korpusov in kategorij od produkcijske in tekstne do recepcijske ravni: avtor (njegov spol, socialni status, poklic, pokrajinska pripadnost, produktivnost), besedilo (tip verza, kitice in rime, tempo pripovedi, število oseb in njihova konstelacija, delež dialoga, tipologija koncev in motivacije), žanrski korpusi (produkcija izbranega žanra, vrstna prepoznavnost, obseg), bralec (število, socialni status, spol, izobrazba). Poseben poudarek bo posvečen analizi šolske recepcije književnosti: kakšne funkcije ima literarni sistem za specifičnega bralca - učenca, dijaka in študenta. Ob primerih izbranih avtorjev, obdobij in žanrov bodo raziskave ugotavljale, kako se slovenska književnost skozi zgodovino uveljavlja v srednješolskih berilih za višjo stopnjo, kaj se v njih ohranja in kaj in kako iz njih izginja ter kakšen je pomen teh dejstev za slovensko književnost in njene bralce.
Pomen za razvoj znanosti
Strukturne raziskave manjših literarnih sistemov so zanimive, ker na preglednem modelu kažejo na zakonitosti, ki jih je v velikih sistemih težje ugledati. Koristne so lahko tudi za predvidevanje prihodnjega razvoja.Raziskave slovenske književnosti imajo v svetovnem smislu enak pomen kot podobna početja pri drugih nacijah zahodnega civilizacijskega kroga. Poleg simbolične in reprezentativne razsežnosti (ko demonstrirajo našo vključenost v zahodno kulturo) jih znači tudi sposobnost skozi fiktivne literarne modele poiskati alternativne odgovore na zasebna in javna življenjska vprašanja. Specifika nacionalnega prostora in tradicije, jezika in kulture množi število teh odgovorov v svetovnem merilu. Čeprav literatura in literarna veda nimata več statusa univerzalne interpretativne paradigme, kakršno sta imela v preteklem stoletju, ko se je skozi literaturo konstituirala nacija, ker se je njun delež skrčil na račun drugih medijev in njihovih teorij, so analize slovenskega literarnega sistema za svetovno literaturo vendarle pomembne. Za razliko od večjih nacionalnih literatur, ki so zaradi obsežnosti literarnih korpusov prisiljene vnaprej selekcionirati predmet raziskav, lahko slovenske zajamejo celotno nacionalno produkcijo v okviru izbrane raziskovalne teme in imajo zato v primerjalnem smislu nekakšno laboratorijsko vrednost.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave slovenske književnosti in njenih povezav z drugimi literarnimi sistemi so tradicionalni sestavni del znanstvenih podjetij na Slovenskem od ustanovitve univerze v Ljubljani 1919 dalje. Njihov pomen se je oblikoval v skladu z veliko vlogo, ki jo je imela literatura za nacionalno konstitucijo v 19. stoletju in še daleč v 20. stoletje. Osrednje figure slovenske literarne zgodovine so bile obenem tudi osrednje figure slovenske akademske emancipacije (npr. ustanovitelja Univerze v Ljubljani Ivan Prijatelj in France Kidrič). Čeprav literaturo v sodobnem svetu in zlasti v času slovenske politične samostojnosti počasi nadomeščajo druge oblike in inštitucije nacionalne reprezentacije, se je nekaj stare slave in ugleda vendarle še drži, zato njene raziskave povedo marsikaj o nas samih, česar si v zunajliterarnih oblikah komunikacije nismo pripravljeni priznati. Poleg dejstva, da skozi modele, predstavljene v literaturi, spoznavamo svoje lastne možnosti v aktualnem zasebnem in javnem življenju, imajo literarnovedne raziskave domače literarne tradicije in sprotne produkcije tudi čisto reprezentativni pomen: reflektirajo našo podobo, spodbujajo k samopremisleku in tako trdnejši identiteti in prepoznavnosti navzven. Didaktični del raziskav bo posredno uporaben pri načrtovanju pouka književnosti v šolah in tako koristen tudi za prosvetni segment naše države. Vključenost v mednarodne raziskave in optimalno izkoriščanje lastnih potencialov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
