Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Literarno primerjalne in literarno teoretske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
H590  Humanistične vede  Baltski in slovanski jeziki in književnosti 
H330  Humanistične vede  Dramska umetnost 
H595  Humanistične vede  Ruski jezik in književnost 
H470  Humanistične vede  Francoska književnost 
H490  Humanistične vede  Španski in portugalski jezik in književnost 
Ključne besede
slovenska književnost, romanske književnosti, ruska književnost, primerjalna literarna veda, literarna teorija, literarna didaktika, literarni žanri, vrste in zvrsti, literarni slogi in smeri, verzologija, naratologija, empirična literarna veda, tematologija, sociologija literature
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (32)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  11414  dr. Aleksander Bjelčevič  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  357 
2.  07321  dr. Andrej Capuder  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  288 
3.  09432  dr. Miran Hladnik  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  1.012 
4.  06441  dr. Miha Javornik  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  358 
5.  22600  Seta Knop  Literarne vede  Raziskovalec  2002 - 2003  206 
6.  18921  dr. Matevž Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  624 
7.  07070  dr. Boža Krakar-Vogel  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  669 
8.  07130  dr. Vladimir Kralj  Literarne vede  Vodja projekta  2001 - 2003  415 
9.  19010  dr. Katarina Marinčič  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2002  182 
10.  18843  dr. Marko Marinčič  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  271 
11.  16427  dr. Vanesa Matajc  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  562 
12.  17841  dr. Boris A. Novak  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  1.234 
13.  07715  dr. Irena Novak-Popov  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  427 
14.  19341  dr. Mateja Pezdirc Bartol  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  408 
15.  10815  dr. Miha Pintarič  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  302 
16.  19018  dr. Nataša Pirih Svetina  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  331 
17.  20330  dr. Blaž Podlesnik  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  213 
18.  19011  dr. Barbara Pregelj  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  760 
19.  19202  dr. Irena Prosenc  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2002  205 
20.  06924  dr. Primož Simoniti  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  167 
21.  01305  dr. Aleksander Skaza  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  330 
22.  19522  dr. Tone Smolej  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  608 
23.  18856  dr. Vid Snoj  Humanistika  Raziskovalec  2001 - 2003  451 
24.  18861  dr. Peter Svetina  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2002  546 
25.  17843  dr. Tea Štoka  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  106 
26.  09020  Vera Troha  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2002  74 
27.  19006  dr. Boštjan Marko Turk  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  219 
28.  14508  dr. Tomislav Virk  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  1.096 
29.  20984  dr. Jerica Vogel  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  349 
30.  02402  dr. Janez Vrečko  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  459 
31.  19784  dr. Alojzija Zupan Sosič  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  584 
32.  19342  dr. Alenka Žbogar  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  291 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.440 
Povzetek
Raziskave duhovnozgodovinskih in oblikovnih povezav med poglavitnimi tokovi evropske in svetovne literature s posebnim ozirom na slovensko književnost.Naloga literarne vede je proučevanje slovenske in svetovne književnosti v vseh njenih pojavnih oblikah in z vsemi potrjenimi raziskovalnimi metodami. Raziskovalni program si bo prizadeval zapolniti bele lise literarne zgodovine na področjih proze, lirike in dramatike od začetkov književnosti do danes. Gre za katalogizacijo in funkcionalni opis literarnih del, ki iz različnih razlogov (zaradi žanrskega značaja, neelitnosti, marginalnosti, sporne ideje ali estetske pomanjkljivosti) niso bila v dovoljšnji meri obdelana v literarni zgodovini na Slovenskem oziroma jih le-ta še ni utegnila pritegniti v svoje preglede, kot je to slučaj s sodobno literarno tvornostjo, in za ponovno obravnavo kanoniziranih del iz novih metodoloških perspektiv. Metodološko bo program pozoren zlasti na tiste postopke analize in interpretacije, ki ustrezajo potrebi po natančnem formalnem opisu (naratologija, verzologija) in so primerne delu z večjimi korpusi besedil. Zainteresiran je za preštevalne in statistične analize zaključenih korpusov in kategorij od produkcijske in tekstne do recepcijske ravni: avtor (njegov spol, socialni status, poklic, pokrajinska pripadnost, produktivnost), besedilo (tip verza, kitice in rime, tempo pripovedi, število oseb in njihova konstelacija, delež dialoga, tipologija koncev in motivacije), žanrski korpusi (produkcija izbranega žanra, vrstna prepoznavnost, obseg), bralec (število, socialni status, spol, izobrazba). Poseben poudarek bo posvečen analizi šolske recepcije književnosti: kakšne funkcije ima literarni sistem za specifičnega bralca - učenca, dijaka in študenta. Ob primerih izbranih avtorjev, obdobij in žanrov bodo raziskave ugotavljale, kako se slovenska književnost skozi zgodovino uveljavlja v srednješolskih berilih za višjo stopnjo, kaj se v njih ohranja in kaj in kako iz njih izginja ter kakšen je pomen teh dejstev za slovensko književnost in njene bralce.
Pomen za razvoj znanosti
Strukturne raziskave manjših literarnih sistemov so zanimive, ker na preglednem modelu kažejo na zakonitosti, ki jih je v velikih sistemih težje ugledati. Koristne so lahko tudi za predvidevanje prihodnjega razvoja.Raziskave slovenske književnosti imajo v svetovnem smislu enak pomen kot podobna početja pri drugih nacijah zahodnega civilizacijskega kroga. Poleg simbolične in reprezentativne razsežnosti (ko demonstrirajo našo vključenost v zahodno kulturo) jih znači tudi sposobnost skozi fiktivne literarne modele poiskati alternativne odgovore na zasebna in javna življenjska vprašanja. Specifika nacionalnega prostora in tradicije, jezika in kulture množi število teh odgovorov v svetovnem merilu. Čeprav literatura in literarna veda nimata več statusa univerzalne interpretativne paradigme, kakršno sta imela v preteklem stoletju, ko se je skozi literaturo konstituirala nacija, ker se je njun delež skrčil na račun drugih medijev in njihovih teorij, so analize slovenskega literarnega sistema za svetovno literaturo vendarle pomembne. Za razliko od večjih nacionalnih literatur, ki so zaradi obsežnosti literarnih korpusov prisiljene vnaprej selekcionirati predmet raziskav, lahko slovenske zajamejo celotno nacionalno produkcijo v okviru izbrane raziskovalne teme in imajo zato v primerjalnem smislu nekakšno laboratorijsko vrednost.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskave slovenske književnosti in njenih povezav z drugimi literarnimi sistemi so tradicionalni sestavni del znanstvenih podjetij na Slovenskem od ustanovitve univerze v Ljubljani 1919 dalje. Njihov pomen se je oblikoval v skladu z veliko vlogo, ki jo je imela literatura za nacionalno konstitucijo v 19. stoletju in še daleč v 20. stoletje. Osrednje figure slovenske literarne zgodovine so bile obenem tudi osrednje figure slovenske akademske emancipacije (npr. ustanovitelja Univerze v Ljubljani Ivan Prijatelj in France Kidrič). Čeprav literaturo v sodobnem svetu in zlasti v času slovenske politične samostojnosti počasi nadomeščajo druge oblike in inštitucije nacionalne reprezentacije, se je nekaj stare slave in ugleda vendarle še drži, zato njene raziskave povedo marsikaj o nas samih, česar si v zunajliterarnih oblikah komunikacije nismo pripravljeni priznati. Poleg dejstva, da skozi modele, predstavljene v literaturi, spoznavamo svoje lastne možnosti v aktualnem zasebnem in javnem življenju, imajo literarnovedne raziskave domače literarne tradicije in sprotne produkcije tudi čisto reprezentativni pomen: reflektirajo našo podobo, spodbujajo k samopremisleku in tako trdnejši identiteti in prepoznavnosti navzven. Didaktični del raziskav bo posredno uporaben pri načrtovanju pouka književnosti v šolah in tako koristen tudi za prosvetni segment naše države. Vključenost v mednarodne raziskave in optimalno izkoriščanje lastnih potencialov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno