Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Literarno-primerjalne in literarno-teoretske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   
6.10.00  Humanistika  Filozofija   
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
Ključne besede
zgodovina svetovne književnosti, zgodovina slovenske književnosti, zgodovina ruske književnosti, primerjalna književnost, literarna teorija, metodologija literarne vede, teorija prevajanja, literatura in likovna umetnost, literatura in mediji, literatura in kultura, literarna didaktika
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11414  dr. Aleksander Bjelčevič  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  372 
2.  07321  dr. Andrej Capuder  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2005  292 
3.  04135  dr. Nataša Golob  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2005 - 2008  562 
4.  09432  dr. Miran Hladnik  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  1.038 
5.  06441  dr. Miha Javornik  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  367 
6.  13955  dr. Nike Kocijančič Pokorn  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  438 
7.  07070  dr. Boža Krakar-Vogel  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  687 
8.  07130  dr. Vladimir Kralj  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2005  420 
9.  17841  dr. Boris A. Novak  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  1.260 
10.  07715  dr. Irena Novak-Popov  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  432 
11.  01305  dr. Aleksander Skaza  Literarne vede  Raziskovalec  2004  335 
12.  14508  dr. Tomislav Virk  Literarne vede  Vodja  2004 - 2008  1.124 
13.  02402  dr. Janez Vrečko  Literarne vede  Raziskovalec  2005 - 2008  460 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.188 
Povzetek
Programska skupina vključuje v svoje delo najširši spekter literarnovednih vprašanj (slovenska književnost, svetovna književnost, literarna zgodovina, literarna teorija, primerjalna književnost, literatura in drugi kulturni diskurzi), znotraj teh pa se posveča ožjim problemom. Z uporabo primerjalnih literarnozgodovinskih modelov se ukvarja s periodizacijo svetovne in slovenske književnosti in v tem kontekstu s specifiko slovenske ter z njeno vlogo v (predvsem) evropskem kulturnem prostoru. Težišče teh raziskav je evroameriški literarno kulturni prostor, vendar se vedno bolj sistematično posveča tudi drugim, tako imenovanim postkolonialnim literaturam, predvsem latinskoameriški, ki je v dvajsetem stoletju povsem enakopravna z evroameriško, in na novo nastajajoči afriški. Raziskuje zgodovino in teorijo posameznih literarnih vrst in zvrsti, ukvarja se z verzologijo (predvsem primerjalno), naratologijo in teorijo drame. V ospredju njene pozornosti so kanonska dela svetovne in slovenske književnosti, vendar se teoretično in analitično ukvarja tudi s popularno književnostjo in polliterarnimi zvrstmi. Preučuje vpetost in vlogo (svetovne in slovenske) literarne kulture v posameznih kulturnozgodovinskih obdobjih (predvsem v antiki, srednjem veku, renesansi, novi romantiki, evropski in slovenski moderni, modernizmu in postmodernizmu). Ukvarja se s teorijo prevajanja in s konkretnimi razčlembami posameznih prevodov (predvsem) v slovenščino; prevod obravnava v vlogi medkulturnega posrednika, pozornost pa posveča tudi ideološkim pobudam, ki v določenih kontekstih motivirajo posamezne prevajalske rešitve. Spremlja razvoj teorije na področju literarne vede in v drugih sorodnih disciplinah (sociologiji, kulturologiji, filozofiji, psihoanalizi, psihologiji, zgodovinopisju ipd.) in tematizira vprašanja prenove literarne zgodovine, literarne teorije, kanona, vloge ženske literature v svetovni in slovenski književnosti. Pozornost posveča pojavu zdomske oziroma zamejske književnosti. Raziskuje povezanost literature z drugimi kulturnimi ali družbenimi diskurzi (z drugimi umetnostmi, zlasti z likovno in filmom; s filozofijo; z mitologijo, religijo, mistiko itn.) in obravnava likovno podobo knjige. Ukvarja se tudi z literarno didaktiko: preučuje metode pouka književnosti v osnovni ter srednji šoli in pri univerzitetnem študiju ter analizira šolske kanone in kurikule. Ukvarja se z avtorefleksijo discipline in skuša tematizirati pomen in vlogo literature in literarne vede v sodobni kulturi in družbi.
Pomen za razvoj znanosti
Na področju primerjalnega raziskovanja evropskih literatur so bila s primerjalno metodo dosežena nova spoznanja o grški predtragični drami in o grškem romanu; raziskave tradicionalne in sodobne ruske proze pomenijo podlago za vsakršno raziskovanje ruske književnosti na Slovenskem, na odmev pa so naletele tudi v ruski literarni vedi. Nastala je prva slovenska znanstvena monografija o francoskem simbolizmu. Na področju raziskovanja slovenske književnosti so pomembni rezultati pri sistematičnem raziskovanju (naj)starejše slovenske poezije; sistematično so potekale razprave o sodobnih slovenskih pesnikih in pesnicah. Opravljeno je bilo delo analize in predstavitve opusov (pogosto zamolčanih) slovenskih pesnic. Vpeljan oziroma natančneje je bil opredeljen – ter v strokovni javnosti že sprejet – nov literarnosmerni pojem za sodobno Slovensko prozo (minimalizem). Na področju literarne teorije je bil natančneje preučen star raziskovalni problem himnične tragedije, podana je bila pomembna teza o lirizaciji romana. Na področju pesništva je bila razvitaizvirna teorija o pomenu in učinkovanju poezije, o posebni povezanosti jezike, glasbe in poetskega izraza. Na področju proze je bila razvita nova vrstno-zvrstna sistematika kratkih pripovednih proznih oblik z definicijami, ki so bile široko sprejete v slovenskem, pa tudi mednarodnem prostoru. Pomembni rezultati so bili doseženi na področju raziskovanja družbene vloge literature (v povezavi z literarnostjo ter razmerjem do etike); med pomembne dosežke sodi analiza osrednje vloge, ki jo je v procesih demokratizacije slovenskega političnega prostora in posledično osamosvojitve odigral slovenski roman. Metodološke raziskave so (problemsko in zgodovinsko-razvojno) podrobno razčlenile pomen in vlogo literarne vede v zadnjih dveh desetletjih ter si prizadevale najti epistemološko čim veljavnejša metodološka izhodišča za znanstveno ukvarjanje z literaturo v novih razmerah. Te razprave so imele odmev tudi v tuji znanstveni javnosti. Kritično so bile osvetljene metode sodobnega literarnega zgodovinopisja. Izšla je znanstvena monografija o metodološki in teoretski problematiki sodobne komparativistike. Meddisciplinarno raziskovanje srednjeveških rokopisov z ozemlja Slovenije pomeni po svojem obsegu in metodah pionirsko delo na tem področju; te raziskave so večinoma potekale tudi v mednarodnih okvirih in tudi rezultati so bili predstavljeni ne le v Sloveniji, ampak tudi drugod. Dognanja teh raziskav so temeljnega pomena tako za zgodovinsko znanost kot za literarno in umetnostne vede. Prevodne študije na Slovenskem že imajo kratko tradicijo, a so jih teoretično in metodološko sistematično zasnovale predvsem raziskave te programske skupine. Raziskovalci so se posvečali več znanstvenim problemom s tega področja, za najveljavnejši dosežek, odmeven tudi mednarodno, veljata vpeljevanje tako imenovane (post)komunistične translatologije in raziskovanje možnosti prevajanja v jezik, ki ni materni. Na področju literarne didaktike je izšla prva slovenska znanstvena monografija o tej problematiki. Raziskave članov te skupine so merodajne za znanstveno preučevanje problematike didaktike pouka književnosti na gimnazijah in strokovnih srednjih šolah, vprašanj književnosti na maturi, načel za izdelavo učbenikov književnosti ter načel za izdelavo učnih načrtov. Na vseh teh področjih so bila znanstvena dognanja članov skupine tudi prevedena v prakso. Članica skupine je za svoje znanstveno delo na tem področju dobila državno nagrado. Člani programske skupine so reflektirali pojav interneta in njegovih posledic za (slovensko) literarno kulturo. Izdelana je bila obsežna zbirka slovenskih leposlovnih in literarnovednih besedil v elektronski obliki ter izpeljana organizacija vnosov v spletno enciklopedijo.
Pomen za razvoj Slovenije
Preučevanja slovenske književnosti v tej skupini so temeljna ne le zaradi ohranjanja slovenske nacionalne identitete, temveč tudi za vključevanje v evropske povezave (poznavanje književnosti drugih kultur je namreč conditio sine qua non našega vključevanja v evropsko in globalno skupnost) ter tudi povsem konkretno za promocijo države: izdaja Kosovelove poezije v angleščini (Man in a Magic Square) v izboru člana raziskovalne skupine Janeza Vrečka in z njegovo spremno besedo je bila ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo kot protokolarno darilo podarjena vsem evropskim poslancem v Evropskem parlamentu. Odkrivanje in obdelava srednjeveških rokopisov s področja Slovenije neposredno prispeva k ohranjanju in varovanju slovenske kulturne dediščine, ker je zbirka evropskega pomena, pa se uvršča tudi v mednarodne projekte. Prispevek k ohranjanju slovenske nacionalne kulturne dediščine je tudi digitalizacija tekstov, ki do zdaj niso bili predmet poglobljenih analiz. Soočenje različnih evropskih kulturnih perspektiv prispeva k poglobitvi razumevanja lastnih kultur oz. odprtosti za sprejemanje in razumevanje drugosti. Literarnodidaktične raziskave oblikujejo načela, ki so prenosljiva v izobraževalne procese in uporabna za reševanje konkretnih izobraževalnih vprašanj (načrtovanje, oblikovanje gradiv, poučevanje). Posredno so uporabne kot snov, ki jo v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju spoznavajo študenti pedagoških smeri in je v bolonjskih izobraževalnih programih predvidena kot pomemben steber učiteljevih kompetenc. Kakovostne rezultate že zdaj želijo spoznavati tudi snovalci izobraževalnih sprememb v tujini in jih uporabiti pri lastnih rešitvah (Slovaška, Češka, Srbija, Hrvaška). Prevodoslovni rezultati prispevajo k izoblikovanju človeku prijazne informacijske družbe, in sicer z izboljšanjem storitev za uporabnike. Zavedanje, da je prevod ne le vedno posledica prevajalčevega specifičnega razumevanja izvirnika, temveč tudi odraz vladajoče poetike, politike in ideologije, je bistvenega pomena tako za bralca, ki se mora zavedati moči prevajalca in možnosti manipulacije besedila, kot tudi za prevajalca, ki naj bi uzavestil svoje posege in jih bralcu tudi razkril. Sploh raziskave te programske skupine kot celota omogočajo večjo prepoznavnost vloge in pomena literature in humanistike nasploh v sodobni družbi in to družbo tako sooblikujejo. Rezultati vseh raziskav tudi neposredno vplivajo na razvoj kadrov, saj so bili sproti vključevani v pedagoški proces vsaj oddelkov za primerjalno književnost in literarno teorijo, slovanske jezike in književnosti, slovenskega jezika s književnostjo, prevajalstvo, umetnostno zgodovino, pa tudi nekaterih drugih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno