Projekti / Programi
Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave
01. januar 2015
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H390 |
Humanistične vede |
Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Primerjalna književnost, literarna teorija, medkulturne literarne študije, prevodoslovje, literarna didaktika, literarna metodologija, zgodovina slovenske književnosti, zgodovina evropske književnosti, literatura in družba, literarnost
Raziskovalci (28)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina izhaja s stališča, da literatura ni le ena od kulturnih praks, temveč je umetnostno in diskurzno polje, ki je že v preteklosti imelo po zaslugi svojih specifičnih odlik poleg estetskih tudi pomembne družbene učinke in jih ima še danes. Polje teh učinkov je izjemno široko, saj sega od narodnokonstitucijske vloge do, denimo, terapevtske funkcije literature; literarna dela so eminenten dokument za zgodovinopisje, sociologijo, filozofijo, religiologijo, kulturne študije, študije spolov, postkolonialne študije; literatura je s svojo specifiko medkulturni posrednik par excellence in nosilka spoznavne ter etične funkcije, itn.
Na tem izhodišču so zgrajene in med seboj koordinirane posamezne smeri raziskovanja. Raziskave s področja literarne teorije se osredotočajo na raziskovanje specifike literature nasploh (literarnosti) ter predvsem tistih momentov znotraj področij literarnega polja, ki sprožajo in sooblikujejo prej omenjene učinke. Ne omejujejo se le na slovensko literaturo, temveč segajo tudi na področje svetovne, predvsem evropske, in to iz več razlogov. Med najpomembnejšimi je prepričanje, da literarna dela nikoli niso izolirani proizvodi, temveč so vedno vpleteni v medbesedilno in medkulturno mrežo, vstopajo pa tudi v odnose z zunajliterarnimi, zunajumetnostnimi, zunajkulturnimi polji. Posebna pozornost je zato posvečena primerjalnemu vidiku, in sicer tako na področju literarne teorije kot tudi literarne zgodovine, pa tudi kulturnemu posredništvu in transdisciplinarnim raziskavam. Med osrednjimi raziskovalnimi smermi sta zato tudi primerjalna literarna zgodovina in prevodoslovje.
Program raziskuje značilne družbene učinke literature nasploh, še posebej pa ga zanima slovenska književnost in njena družbena vloga. Precejšen del raziskav se zato usmerja v preučevanje starejše in sodobne slovenske književnosti, njenim značilnostim, razvojnim zakonitostim in vsakokratni družbeni vlogi.
Velika pozornost je posvečena tudi metodološkim vprašanjem, ki igrajo pomembno vlogo avtorefleksije stroke. Skupina nenehno preverja svoj metodološki aparat in išče ustrezne metode za dosego ciljev. Že v preteklosti se je pokazalo, da je za naloge skupine primerno izhodišče metodološki pluralizem v smislu uporabe med seboj dopolnjujočih se metod, ki se zdijo najprimernejše za obravnavo posameznih raziskovalnih problemov. V naslednjem obdobju bo glede tega v ospredju nadvse aktualna problematika metodologije literarnega zgodovinopisja.
Programska skupina posveča pozornost tudi posredovanju in uporabi svojih dognanj. Temu služijo predvsem (čeprav ne izključno) raziskave na področju literarne didaktike ter prizadevanja za digitalizacijo literarnega in literarnovednega polja.
Raziskave programske skupine pokrivajo tako širok diapozon literarnovednih področij: literarno teorijo, primerjalno književnost, primerjalno in nacionalno literarno zgodovino, literarno metodologijo, literarno didaktiko, prevodoslovje (literarno medkulturnost) in skrb za digitalizacijo.
Pomen za razvoj znanosti
Tako kot že doslej bodo raziskave programske skupine tudi še naprej pomembne za razvoj znanosti, in to na vseh področjih raziskovanja. Verzološke raziskave bodo do konca razvile izvirno teorijo, zgoščeno povzeto v geslo: »V poeziji zven besede pomeni in pomen zveni.« Razprave o slovenskem verzu pri starejši književnosti bodo zapolnile praznine v slovenski literarni zgodovini. Študije o literarnosti bodo na eni strani podrobneje specificirale nekatere vidike tega pojma, ki je za literarno znanost ključnega pomena, na drugi strani pa celo poskusile razviti novo znanstveno paradigmo za literarne znanosti, različno od vse novoveške.
Raziskave s področja slovenske literarne zgodovine bodo zapolnjevale raziskovalne praznine na tem področju. Študija o temi vojne in revolucije v romanu bo prinesla uporabne rezultate za več znanosti, med drugim tudi za zgodovinsko. Izdelani boste vsaj dve knjigi zbranih del Vladimirja Bartola, kar bo temeljni prispevek k slovenistični znanosti.
Rezultati na področju primerjalne literarne zgodovine bodo znanstveno pomembni tako doma kot za mednarodni prostor. Predhodne raziskave o Kosovelu so že zbudile mednarodno zanimanje zanj, z novimi raziskavami pa bo njegovo delo in delo njegovih sopotnikov umeščeno tudi v evropski literarni in kulturni kontekst. Za mednarodne primerjalne medukulturne in medliterarne študije bo ključnega pomena tudi primerjalno raziskovanje slovenske literature z vidika njene specifike.
Metodološke raziskave se priključujejo trenutno najmočnejšemu mednarodnemu trendu preučevanja literarnozgodovinske metodologije in bodo prispevale izviren prispevek k tej debati, zlasti z vključitvijo teorij premalo upoštevanih ruskih literarnih znanstvenikov.
Prevodoslovne raziskave so že vključene v mednarodne znanstvene projekte in programe; s svojimi dosežki bodo tako v Sloveniji kot tudi širše v Evropi obogatile znanstveno preučevanje problemov, povezanih z medkulturnostjo.
Digitalizacija in razvijanje spletnih orodij pomenita velik prispevek k izboljšanju raziskovalne infrastrukture na področju literarnih znanosti.
Programska skupina je že po tradiciji osrednje mesto preučevanja slovenistične literarne didaktike, in tako bo tudi v prihodnje. Za naslednje raziskovalno obdobje sta načrtovani dve znanstveni monografiji s tega področja.
Pomen za razvoj Slovenije
V splošnem bodo rezultati programske skupine pomembni za ohranjanje jezikovne, kulturne in nacionalne identitete ter varovanje kulturne dediščine. Prek mednarodnih objav (te bodo realizirane na vseh področjih raziskovanja skupine) bo dosežena mednarodna promocija slovenske kulture in znanosti, spodbujana pa tudi zavest o sorodnih kulturnih identitetah manjših evropskih držav. K temu bo prispevalo še povezovanje z raziskovalnimi in kulturnimi inštitucijami v državah, kjer so tudi bila literarna središča, pomembna za razvoj slovenske književnosti (npr. Zagreb, Dunaj, Gradec, Buenos Aires itd.).
Rezultati vseh raziskav bodo vključeni v izobraževanje študentk in študentov na vseh stopnjah univerzitetnega študija, nekateri rezultati pa bodo imeli pomembno vlogo tudi pri pouku na nižjih stopnjah (v srednji šoli), na primer raziskave s področja literarne didaktike, pa tudi s področja slovenske literarne zgodovine. Raziskava o temi druge svetovne vojne in revolucije v slovenskem romanu, ki se bo te problematike lotila brez vnaprejšnjih (ideoloških) predsodkov, bo glede na aktualnost odprtih vprašanj v zvezi s slovensko polpreteklostjo uporabna kot pomagalo učiteljem državljanske vzgoje in etike.
Z ovrednotenjem vloge prevoda v integracijskih procesih bo državna uprava lahko izoblikovala smernice za uspešno komunikacijo s priseljenci in drugimi mobilnimi subjekti sodobne družbe.
Umeščanje literarnih faktov v prostor, ki ga načrtujejo raziskave (rojstni kraji pisateljev, dogajališča romanov, označevanje grobov, postavljanje informacijskih tabel, spominskih plošč, trasiranje oz. popisovanje literarnih poti) bo animiralo lokalne skupnosti, jih identitetno osmišljalo in jih usmerjalo v kulturni turizem.
Med družbenimi učinki bo tudi vpliv na nacionalno šolsko strategijo, vključevanje v pedagoški proces v Sloveniji in v tujini, sodelovanje pri razvoju posameznih predmetov in tečajev ter študijskih programov prve, druge in tretje stopnje oz. dodiplomskih in podiplomskih programov; izvajanje seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje in profesorje. S tem skupina sledi smernicam razvojne politike, ki poudarja pomen človeških virov in komunikacije, razvoj socialne kohezivnosti ter vključevanja slovenskega jezika, književnosti in kulture v evropske ter svetovne izmenjave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
vmesno poročilo
