Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
Primerjalna književnost, literarna teorija, medkulturne literarne študije, prevodoslovje, literarna didaktika, literarna metodologija, zgodovina slovenske književnosti, zgodovina evropske književnosti, literatura in družba, literarnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (28)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11414  dr. Aleksander Bjelčevič  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  369 
2.  24794  dr. Danica Čerče  Literarne vede  Raziskovalec  2018 - 2021  224 
3.  27691  dr. Patrizia Farinelli  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2021  188 
4.  55868  Denis Hacin  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2021 
5.  09432  dr. Miran Hladnik  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  1.035 
6.  31846  Jure Janet  Literarne vede  Tehnični sodelavec  2015  19 
7.  06441  dr. Miha Javornik  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  363 
8.  26534  dr. Iva Jevtič  Literarne vede  Raziskovalec  2015  73 
9.  51892  dr. Blaž Kavšek  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2018 - 2021  14 
10.  38229  dr. Matic Kocijančič  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  131 
11.  13955  dr. Nike Kocijančič Pokorn  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  436 
12.  18921  dr. Matevž Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  642 
13.  26159  dr. Krištof Jacek Kozak  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2018  298 
14.  07070  dr. Boža Krakar-Vogel  Literarne vede  Raziskovalec  2015  684 
15.  16427  dr. Vanesa Matajc  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  579 
16.  17841  dr. Boris A. Novak  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  1.257 
17.  07715  dr. Irena Novak-Popov  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2017  431 
18.  32213  dr. Urška Perenič  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  465 
19.  10815  dr. Miha Pintarič  Literarne vede  Raziskovalec  2020 - 2021  312 
20.  20330  dr. Blaž Podlesnik  Literarne vede  Raziskovalec  2018 - 2021  220 
21.  19202  dr. Irena Prosenc  Literarne vede  Raziskovalec  2016 - 2021  208 
22.  18856  dr. Vid Snoj  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2021  464 
23.  34358  Urban Šrimpf  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2015 - 2016  34 
24.  14508  dr. Tomislav Virk  Literarne vede  Vodja  2015 - 2021  1.116 
25.  02402  dr. Janez Vrečko  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2018  460 
26.  53491  Zarja Vršič  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2019 - 2021  72 
27.  19342  dr. Alenka Žbogar  Literarne vede  Raziskovalec  2015 - 2021  310 
28.  33078  dr. Igor Žunkovič  Humanistika  Raziskovalec  2015 - 2017  119 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.064 
Povzetek
Programska skupina izhaja s stališča, da literatura ni le ena od kulturnih praks, temveč je umetnostno in diskurzno polje, ki je že v preteklosti imelo po zaslugi svojih specifičnih odlik poleg estetskih tudi pomembne družbene učinke in jih ima še danes. Polje teh učinkov je izjemno široko, saj sega od narodnokonstitucijske vloge do, denimo, terapevtske funkcije literature; literarna dela so eminenten dokument za zgodovinopisje, sociologijo, filozofijo, religiologijo, kulturne študije, študije spolov, postkolonialne študije; literatura je s svojo specifiko medkulturni posrednik par excellence in nosilka spoznavne ter etične funkcije, itn. Na tem izhodišču so zgrajene in med seboj koordinirane posamezne smeri raziskovanja. Raziskave s področja literarne teorije se osredotočajo na raziskovanje specifike literature nasploh (literarnosti) ter predvsem tistih momentov znotraj področij literarnega polja, ki sprožajo in sooblikujejo prej omenjene učinke. Ne omejujejo se le na slovensko literaturo, temveč segajo tudi na področje svetovne, predvsem evropske, in to iz več razlogov. Med najpomembnejšimi je prepričanje, da literarna dela nikoli niso izolirani proizvodi, temveč so vedno vpleteni v medbesedilno in medkulturno mrežo, vstopajo pa tudi v odnose z zunajliterarnimi, zunajumetnostnimi, zunajkulturnimi polji. Posebna pozornost je zato posvečena primerjalnemu vidiku, in sicer tako na področju literarne teorije kot tudi literarne zgodovine, pa tudi kulturnemu posredništvu in transdisciplinarnim raziskavam. Med osrednjimi raziskovalnimi smermi sta zato tudi primerjalna literarna zgodovina in prevodoslovje. Program raziskuje značilne družbene učinke literature nasploh, še posebej pa ga zanima slovenska književnost in njena družbena vloga. Precejšen del raziskav se zato usmerja v preučevanje starejše in sodobne slovenske književnosti, njenim značilnostim, razvojnim zakonitostim in vsakokratni družbeni vlogi. Velika pozornost je posvečena tudi metodološkim vprašanjem, ki igrajo pomembno vlogo avtorefleksije stroke. Skupina nenehno preverja svoj metodološki aparat in išče ustrezne metode za dosego ciljev. Že v preteklosti se je pokazalo, da je za naloge skupine primerno izhodišče metodološki pluralizem v smislu uporabe med seboj dopolnjujočih se metod, ki se zdijo najprimernejše za obravnavo posameznih raziskovalnih problemov. V naslednjem obdobju bo glede tega v ospredju nadvse aktualna problematika metodologije literarnega zgodovinopisja. Programska skupina posveča pozornost tudi posredovanju in uporabi svojih dognanj. Temu služijo predvsem (čeprav ne izključno) raziskave na področju literarne didaktike ter prizadevanja za digitalizacijo literarnega in literarnovednega polja. Raziskave programske skupine pokrivajo tako širok diapozon literarnovednih področij: literarno teorijo, primerjalno književnost, primerjalno in nacionalno literarno zgodovino, literarno metodologijo, literarno didaktiko, prevodoslovje (literarno medkulturnost) in skrb za digitalizacijo.
Pomen za razvoj znanosti
Tako kot že doslej bodo raziskave programske skupine tudi še naprej pomembne za razvoj znanosti, in to na vseh področjih raziskovanja. Verzološke raziskave bodo do konca razvile izvirno teorijo, zgoščeno povzeto v geslo: »V poeziji zven besede pomeni in pomen zveni.« Razprave o slovenskem verzu pri starejši književnosti bodo zapolnile praznine v slovenski literarni zgodovini. Študije o literarnosti bodo na eni strani podrobneje specificirale nekatere vidike tega pojma, ki je za literarno znanost ključnega pomena, na drugi strani pa celo poskusile razviti novo znanstveno paradigmo za literarne znanosti, različno od vse novoveške. Raziskave s področja slovenske literarne zgodovine bodo zapolnjevale raziskovalne praznine na tem področju. Študija o temi vojne in revolucije v romanu bo prinesla uporabne rezultate za več znanosti, med drugim tudi za zgodovinsko. Izdelani boste vsaj dve knjigi zbranih del Vladimirja Bartola, kar bo temeljni prispevek k slovenistični znanosti. Rezultati na področju primerjalne literarne zgodovine bodo znanstveno pomembni tako doma kot za mednarodni prostor. Predhodne raziskave o Kosovelu so že zbudile mednarodno zanimanje zanj, z novimi raziskavami pa bo njegovo delo in delo njegovih sopotnikov umeščeno tudi v evropski literarni in kulturni kontekst. Za mednarodne primerjalne medukulturne in medliterarne študije bo ključnega pomena tudi primerjalno raziskovanje slovenske literature z vidika njene specifike. Metodološke raziskave se priključujejo trenutno najmočnejšemu mednarodnemu trendu preučevanja literarnozgodovinske metodologije in bodo prispevale izviren prispevek k tej debati, zlasti z vključitvijo teorij premalo upoštevanih ruskih literarnih znanstvenikov. Prevodoslovne raziskave so že vključene v mednarodne znanstvene projekte in programe; s svojimi dosežki bodo tako v Sloveniji kot tudi širše v Evropi obogatile znanstveno preučevanje problemov, povezanih z medkulturnostjo. Digitalizacija in razvijanje spletnih orodij pomenita velik prispevek k izboljšanju raziskovalne infrastrukture na področju literarnih znanosti. Programska skupina je že po tradiciji osrednje mesto preučevanja slovenistične literarne didaktike, in tako bo tudi v prihodnje. Za naslednje raziskovalno obdobje sta načrtovani dve znanstveni monografiji s tega področja.
Pomen za razvoj Slovenije
V splošnem bodo rezultati programske skupine pomembni za ohranjanje jezikovne, kulturne in nacionalne identitete ter varovanje kulturne dediščine. Prek mednarodnih objav (te bodo realizirane na vseh področjih raziskovanja skupine) bo dosežena mednarodna promocija slovenske kulture in znanosti, spodbujana pa tudi zavest o sorodnih kulturnih identitetah manjših evropskih držav. K temu bo prispevalo še povezovanje z raziskovalnimi in kulturnimi inštitucijami v državah, kjer so tudi bila literarna središča, pomembna za razvoj slovenske književnosti (npr. Zagreb, Dunaj, Gradec, Buenos Aires itd.). Rezultati vseh raziskav bodo vključeni v izobraževanje študentk in študentov na vseh stopnjah univerzitetnega študija, nekateri rezultati pa bodo imeli pomembno vlogo tudi pri pouku na nižjih stopnjah (v srednji šoli), na primer raziskave s področja literarne didaktike, pa tudi s področja slovenske literarne zgodovine. Raziskava o temi druge svetovne vojne in revolucije v slovenskem romanu, ki se bo te problematike lotila brez vnaprejšnjih (ideoloških) predsodkov, bo glede na aktualnost odprtih vprašanj v zvezi s slovensko polpreteklostjo uporabna kot pomagalo učiteljem državljanske vzgoje in etike. Z ovrednotenjem vloge prevoda v integracijskih procesih bo državna uprava lahko izoblikovala smernice za uspešno komunikacijo s priseljenci in drugimi mobilnimi subjekti sodobne družbe. Umeščanje literarnih faktov v prostor, ki ga načrtujejo raziskave (rojstni kraji pisateljev, dogajališča romanov, označevanje grobov, postavljanje informacijskih tabel, spominskih plošč, trasiranje oz. popisovanje literarnih poti) bo animiralo lokalne skupnosti, jih identitetno osmišljalo in jih usmerjalo v kulturni turizem. Med družbenimi učinki bo tudi vpliv na nacionalno šolsko strategijo, vključevanje v pedagoški proces v Sloveniji in v tujini, sodelovanje pri razvoju posameznih predmetov in tečajev ter študijskih programov prve, druge in tretje stopnje oz. dodiplomskih in podiplomskih programov; izvajanje seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje in profesorje. S tem skupina sledi smernicam razvojne politike, ki poudarja pomen človeških virov in komunikacije, razvoj socialne kohezivnosti ter vključevanja slovenskega jezika, književnosti in kulture v evropske ter svetovne izmenjave.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2015, vmesno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno