Projekti / Programi
Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave
01. januar 2009
- 31. december 2014
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| 6.10.00 |
Humanistika |
Filozofija |
|
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
zgodovina svetovne književnosti, zgodovina slovenske književnosti, zgodovina ruske književnosti, primerjalna književnost, literarna teorija, metodologija literarne vede, teorija prevajanja, literatura in likovna umetnost, literatura in mediji, literatura in kultura, literarna didaktika
Raziskovalci (19)
Organizacije (1)
Povzetek
Programska skupina vključuje v svoje delo najširši spekter literarnovednih vprašanj (slovenska književnost, svetovna književnost, literarna zgodovina, literarna teorija, primerjalna književnost, literatura in drugi kulturni diskurzi), znotraj teh pa se posveča ožjim problemom. Z uporabo primerjalnih literarnozgodovinskih modelov se ukvarja s periodizacijo svetovne in slovenske književnosti in v tem kontekstu s specifiko slovenske ter z njeno vlogo v (predvsem) evropskem kulturnem prostoru. Težišče teh raziskav je evroameriški literarno kulturni prostor, vendar se vedno bolj sistematično posveča tudi drugim, tako imenovanim postkolonialnim literaturam, predvsem latinskoameriški, ki je v dvajsetem stoletju povsem enakopravna z evroameriško, in na novo nastajajoči afriški. Raziskuje zgodovino in teorijo posameznih literarnih vrst in zvrsti, ukvarja se z verzologijo (predvsem primerjalno), naratologijo in teorijo drame. V ospredju njene pozornosti so kanonska dela svetovne in slovenske književnosti, vendar se teoretično in analitično ukvarja tudi s popularno književnostjo in polliterarnimi zvrstmi. Preučuje vpetost in vlogo (svetovne in slovenske) literarne kulture v posameznih kulturnozgodovinskih obdobjih (predvsem v antiki, srednjem veku, renesansi, novi romantiki, evropski in slovenski moderni, modernizmu in postmodernizmu). Ukvarja se s teorijo prevajanja in s konkretnimi razčlembami posameznih prevodov (predvsem) v slovenščino; prevod obravnava v vlogi medkulturnega posrednika, pozornost pa posveča tudi ideološkim pobudam, ki v določenih kontekstih motivirajo posamezne prevajalske rešitve. Spremlja razvoj teorije na področju literarne vede in v drugih sorodnih disciplinah (sociologiji, kulturologiji, filozofiji, psihoanalizi, psihologiji, zgodovinopisju ipd.) in tematizira vprašanja prenove literarne zgodovine, literarne teorije, kanona, vloge ženske literature v svetovni in slovenski književnosti. Pozornost posveča pojavu zdomske oziroma zamejske književnosti. Raziskuje povezanost literature z drugimi kulturnimi ali družbenimi diskurzi (z drugimi umetnostmi, zlasti z likovno in filmom; s filozofijo; z mitologijo, religijo, mistiko itn.) in obravnava likovno podobo knjige. Ukvarja se tudi z literarno didaktiko: preučuje metode pouka književnosti v osnovni ter srednji šoli in pri univerzitetnem študiju ter analizira šolske kanone in kurikule. Ukvarja se z avtorefleksijo discipline in skuša tematizirati pomen in vlogo literature in literarne vede v sodobni kulturi in družbi.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave pomembno dopolnjujejo znanstveno raziskovanje slovenske in evropske literature z zgodovinskega, teoretskega in metodološkega vidika. Na novo osvetljujejo vlogo nekaterih slovenskih avtorjev ali žanrov (starejše slovenske književnosti, Kosovela, Bartola, zgodovinskega romana, slovenskih romanopiscev v sedemdesetih in osemdesetih letih, starejše in novejše slovenske poezije), ustvarjajo pa tudi povsem novo znanje z analizami najsodobnejših slovenskih pesniških in proznih ustvarjalcev. Na področju literarnega zgodovinopisja prispevajo k novi paradigmi literarnega zgodovinopisja, predvsem z vpeljavo kartografske metode. Verzološke raziskave prispevajo nove podatke o zgodovini in strukturi slovenskega verza ter v mednarodnem pogledu novo, izvirno teorijo (prof. Novaka) o »spominu jezika«. Na presečiščnem področju literarne teorije in filozofije literature so predstavljena nova spoznanja o statusu in dometu literarnega diskurza (posebna narava literarnega diskurza, pravna in etična ter moralna (ne)odgovornost avtorja), ki so pomembna tudi v mednarodnem pogledu, saj gre za še vedno odprta strokovna vprašanja. Razprave s področja prevodnih študij so na Slovenskem osrednje za vzpostavljanje te discipline; močno prispevajo k razvoju prevodoslovja in literarne kritike, saj potrjujejo status prevoda kot izvirnega in avtonomnega besedila in obenem kot pogosto sredstvo za manipulacijo bralstva, ki zaupa prevajalcu, da ravna v skladu z ustaljenimi normami in prevajalskimi strategijami. Izjemno prispevek pomenijo tudi v mednarodnem pogledu z vpeljevanjem tako imenovanega postsocialističnega prevodoslovja. Razprave s področja literarne didaktike so prav tako za slovensko književno didaktiko temeljne. Vzpostavljajo in širijo polje literarne didaktike, prispevajo k osvetlitvi vprašanj načrtnega vzpostavljanja odnosa med posameznim bralcem in književnostjo kot posebnega vprašanja literarne komunikacije ter k razjasnjevanju družbene vloge literature, kot jo omogočajo izobraževalni procesi. Ti rezultati so zanimivi za literarnosistemske raziskave, estetiko recepcije in za raziskave s področja kulturologije oz. kulturne antropologije. Raziskave medkulturnosti odpirajo nove možnosti za raziskavo današnjih transgresivnih kulturnih pojavov, ki se postavljajo kot izziv sodobno naravnanim humanističnim vedam. Evidenca srednjeveških rokopisov je prinesla nove literarnozgodovinske podatke, obenem pa tudi gradivo za medievistične raziskave različnih strok, tako humanističnih in družboslovnih kot tudi naravoslovnih, saj so rokopisi z vseh teh področij.
Pomen za razvoj Slovenije
Preučevanja slovenske književnosti v tej skupini so temeljna ne le zaradi ohranjanja slovenske nacionalne identitete, temveč tudi za vključevanje v evropske povezave (poznavanje književnosti drugih kultur je namreč conditio sine qua non našega vključevanja v evropsko in globalno skupnost) ter tudi povsem konkretno za promocijo države; raziskave Kosovela na primer dopolnjujejo izdajo Kosovelove poezije v angleščini (Man in a Magic Square) v izboru Janeza Vrečka in z njegovo spremno besedo, ki je bila ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo kot protokolarno darilo podarjena vsem evropskim poslancem v Evropskem parlamentu. Odkrivanje in obdelava srednjeveških rokopisov s področja Slovenije neposredno prispeva k ohranjanju in varovanju slovenske kulturne dediščine, ker je zbirka evropskega pomena, pa se (že zdaj in se bo tudi v prihodnje) uvršča tudi v mednarodne projekte. Prispevek k ohranjanju slovenske nacionalne kulturne dediščine je tudi digitalizacija tekstov, ki do zdaj niso bili predmet poglobljenih analiz. Soočenje različnih evropskih kulturnih perspektiv ob proučevanju kulture ‘tretjega’ (v danem primeru ruske kulture) bo pripeljalo do oblikovanja enotne evropske znanstvene identitete na področju preučevanja sodobnih kulturnih form in do poglobitve razumevanja lastnih kultur oz. odprtosti za sprejemanje in razumevanje drugosti. Literarnodidaktične raziskave oblikujejo uporabna načela, ki so prenosljiva v izobraževalne procese in za reševanje konkretnih izobraževalnih vprašanj (načrtovanje, oblikovanje gradiv, poučevanje). Posredno so uporabne kot snov, ki jo v dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju spoznavajo študenti pedagoških smeri in je v bolonjskih izobraževalnih programih predvidena kot pomemben steber učiteljevih kompetenc. Kakovostne rezultate že zdaj želijo spoznavati tudi snovalci izobraževalnih sprememb v tujini in jih uporabiti pri lastnih rešitvah (Slovaška, Češka, Srbija, Hrvaška). Prevodoslovni rezultati prispevajo k izoblikovanju človeku prijazne informacijske družbe, in sicer z izboljšanjem storitev za uporabnike. Zavedanje, da je prevod ne le vedno posledica prevajalčevega specifičnega razumevanja izvirnika, temveč tudi odraz vladajoče poetike, politike in ideologije, je bistvenega pomena tako za bralca, ki se mora zavedati moči prevajalca in možnosti manipulacije besedila, kot tudi za prevajalca, ki naj bi uzavestil svoje posege in jih bralcu tudi razkril. Sploh raziskave te programske skupine kot celota omogočajo večjo prepoznavnost vloge in pomena literature in humanistike nasploh v sodobni družbi in to družbo tako sooblikujejo. Rezultati vseh raziskav tudi neposredno vplivajo na razvoj kadrov, saj so sproti vključevani v pedagoški proces vsaj oddelkov za primerjalno književnost in literarno teorijo, slovanske jezike in književnosti, slovenskega jezika s književnostjo, prevajalstvo, umetnostno zgodovino, verjetno pa tudi nekaterih drugih.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
2013,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
