Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Literarnoprimerjalne in literarnoteoretske raziskave

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   
6.06.00  Humanistika  Kulturologija   

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
6.04  Humanistične vede  Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) 
Ključne besede
primerjalna književnost, literarna teorija, medkulturne literarne študije, prevodoslovje, literarna didaktika, literarna metodologija, (primerjalna) zgodovina slovenske književnosti, zgodovina svetovne književnosti, literatura in družba, literarnost, etika, digitalizacija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
15.090,73
A''
1.544,79
A'
8.212,99
A1/2
9.380,94
CI10
257
CImax
19
h10
8
A1
53
A3
0,86
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 19. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  151  156  130  0,86 
Scopus  215  341  278  1,29 
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  11414  dr. Aleksander Bjelčevič  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  370 
2.  24794  dr. Danica Čerče  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  224 
3.  27691  dr. Patrizia Farinelli  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  189 
4.  55868  Denis Hacin  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
5.  09432  dr. Miran Hladnik  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2023  1.037 
6.  06441  dr. Miha Javornik  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  367 
7.  51892  dr. Blaž Kavšek  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2022  14 
8.  38229  dr. Matic Kocijančič  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  132 
9.  13955  dr. Nike Kocijančič Pokorn  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2023  438 
10.  18921  dr. Matevž Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  646 
11.  19010  dr. Katarina Marinčič  Literarne vede  Raziskovalec  2023 - 2024  189 
12.  16427  dr. Vanesa Matajc  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  579 
13.  38004  dr. Anja Mrak  Literarne vede  Raziskovalec  2023 - 2024  34 
14.  17841  dr. Boris A. Novak  Literarne vede  Upokojeni raziskovalec  2022 - 2024  1.260 
15.  32213  dr. Urška Perenič  Humanistika  Raziskovalec  2022  468 
16.  10815  dr. Miha Pintarič  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2023  313 
17.  20330  dr. Blaž Podlesnik  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  221 
18.  19202  dr. Irena Prosenc  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  208 
19.  18856  dr. Vid Snoj  Humanistika  Raziskovalec  2022 - 2024  464 
20.  14508  dr. Tomislav Virk  Literarne vede  Vodja  2022 - 2024  1.122 
21.  53491  Zarja Vršič  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  72 
22.  19342  dr. Alenka Žbogar  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  312 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.913 
Povzetek
Program izhaja s stališča, da literatura ni le ena od kulturnih praks, temveč je umetnostno in diskurzno polje, ki je že v preteklosti imelo po zaslugi svojih specifičnih odlik poleg estetskih tudi pomembne družbene učinke in jih ima še danes. Polje teh učinkov je izjemno široko, saj sega od narodnokonstitucijske vloge do, denimo, terapevtske funkcije literature; literarna dela so eminenten dokument za zgodovinopisje, sociologijo, filozofijo, religiologijo, kulturne študije, študije spolov, postkolonialne študije; literatura je medkulturni posrednik par excellence in nosilka spoznavne ter etične funkcije, itn. Na tem izhodišču so zgrajene posamezne smeri raziskovanja. Raziskave s področja literarne teorije se osredotočajo na raziskovanje specifike literature nasploh ter predvsem tistih momentov znotraj področij literarnega polja, ki sprožajo in sooblikujejo prej omenjene učinke. Ne omejujejo se le na slovensko literaturo, temveč segajo tudi na področje svetovne, predvsem evropske, in to iz več razlogov. Med najpomembnejšimi je prepričanje, da literarna dela nikoli niso izolirani proizvodi, temveč so vedno vpleteni v medbesedilno in medkulturno mrežo, vstopajo pa tudi v odnose z zunajliterarnimi, zunajumetnostnimi, zunajkulturnimi polji. Posebna pozornost je zato posvečena primerjalnemu vidiku, in sicer tako na področju literarne teorije kot tudi literarne zgodovine, pa tudi kulturnemu posredništvu in transdisciplinarnim raziskavam. Med osrednjimi raziskovalnimi smermi sta zato primerjalna literarna zgodovina in prevodoslovje. Program raziskuje značilne družbene učinke literature nasploh, še posebej pa ga zanima slovenska književnost in njena družbena vloga. Precejšen del raziskav se zato usmerja v preučevanje starejše in sodobne slovenske književnosti, njenim značilnostim, razvojnim zakonitostim in vsakokratni družbeni vlogi. Pri tem upošteva tudi literaturo Slovencev v diaspori. Veliko pozornosti posveča metodološkim vprašanjem, ki igrajo vlogo avtorefleksije stroke. Skupina nenehno preverja svoj metodološki aparat in išče ustrezne metode za dosego ciljev. Že v preteklosti se je pokazalo, da je za naloge skupine primerno izhodišče metodološki pluralizem v smislu uporabe med seboj dopolnjujočih se metod, ki se zdijo najprimernejše za obravnavo posameznih raziskovalnih problemov. Posebna pozornost je posvečena pristopom z gledišča etike, saj se ta razsežnost literature v obdobju njene družbene marginalizacije kaže kot družbeno posebej relevantna. Programska skupina se posveča tudi posredovanju in uporabi svojih dognanj. Temu služijo predvsem raziskave na področju literarne didaktike ter prizadevanja za digitalizacijo literarnega in literarnovednega polja. Raziskave programske skupine pokrivajo širok diapozon literarnovednih področij: literarno teorijo, primerjalno književnost, primerjalno in nacionalno literarno zgodovino, literarno metodologijo, literarno didaktiko, prevodoslovje (literarno medkulturnost) in skrb za digitalizacijo.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskave programske skupine so za literarne vede temeljne in so zato pomembne za razvoj literarne znanosti na vseh področjih raziskovanja. Področja, ki jih programska skupina posebej pokriva, so literarna teorija, svetovna, nacionalna in primerjalna literarna zgodovina, literarna metodologija, prevodoslovje (medkulturno posredništvo), povezava literature z drugimi umetniškimi in kulturnimi praksami, literarna didaktika ter digitalizacija na področju literarne vede. Študije o literarnosti bodo na eni strani podrobneje specificirale nekatere vidike tega pojma, ki je za literarno znanost ključnega pomena, na drugi strani pa celo poskusile razviti novo znanstveno paradigmo za literarne znanosti, različno od vse novoveške. Teoretično naravnane raziskave ruskega realizma bodo prispevale k razumevanju narave in funkcije umetniških besedil. Raziskave kratkoproznih hibridnih žanrov in hibridnih biografij bodo prinesle novo vednost na tem, hitro razvijajočem se polju zanimanja. Raziskave s področja slovenske literarne zgodovine bodo zapolnjevale raziskovalne praznine na tem področju. Izšli bosta znanstveni monografiji o Ivanu Cankarju in Josipu Jurčiču, z novimi, svežimi pogledi in dognanji o obeh literarnih klasikih. Izšli bosta tudi znanstvena monografija o Luizi Pesjakovi in znanstveno kritična izdaja njenih zasebnih nemških dnevnikov, ki bo pomenila temeljno gradivo za nadaljnje znanstvene obravnave. Raziskava o literarni cenzuri v Dramatičnem društvu bo pomembno dopolnila sliko o cenzurnih posegih v slovensko literarno polje. Rezultati na področju primerjalne literarne zgodovine bodo znanstveno pomembni tako doma kot za mednarodni prostor. V naslednjem raziskovalnem obdobju bosta v ospredju zanimanja italijanska in ruska književnost, pozornosti pa bodo deležne tudi druge, na primer antična, nemška, francoska, ameriška in evropska staroselska. Za slovenski prostor bo posebej pomenljiva raziskava vpliva japonskega haikuja na ameriško in slovensko poezijo. Metodološke raziskave se ažurno vključujejo v najnovejše svetovne trende na tem področju. V prejšnjem obdobju so bili pri metodoloških raziskavah programske skupine v ospredju nevroznanstvene in evolucionistične metode, v nadaljevanju bo več pozornosti posvečeno etičnim in hermenevtičnim pristopom, ki vnovič pridobivajo pri znanstveni aktualnosti. Prevodoslovne raziskave so že vključene v mednarodne znanstvene projekte in programe; s svojimi dosežki bodo tako v Sloveniji kot tudi širše v Evropi obogatile znanstveno preučevanje problemov, povezanih z medkulturnostjo in oblikovanje kulturne identitete. Osrednji znanstveni pomen na tem področju bo imela izdelava Zgodovine slovenskega literarnega prevoda, ki bo izšla kot monografska publikacija in bo tudi spletno podprta. Raziskovanje povezav literature z drugimi umetniškimi in kulturnimi praksami bo potekalo zlasti v dveh smereh. Predmet zanimanja bodo na eni strani konkretne povezave med literaturo in likovno umetnostjo, ki pomenijo osnovo za splošno teorijo umetniškega ustvarjanja. Del raziskav bo posvečen vlogi mode pri izgradnji kulturne identitete (na primeru Sovjetske zveze). Digitalizacija in razvijanje spletnih orodij pomenita velik prispevek k izboljšanju raziskovalne infrastrukture na področju literarnih znanosti in ponujata vsem raziskovalcem temeljno znanstveno gradivo.
Pomen za razvoj Slovenije
V splošnem bodo rezultati programske skupine pomembni za ohranjanje jezikovne, kulturne in nacionalne identitete ter varovanje kulturne dediščine. Prek mednarodnih objav (te bodo realizirane na vseh področjih raziskovanja skupine) bo dosežena mednarodna promocija slovenske kulture in znanosti, spodbujana pa tudi zavest o sorodnih kulturnih identitetah manjših evropskih držav. K temu bo prispevalo še povezovanje z raziskovalnimi in kulturnimi inštitucijami v državah, kjer so tudi bila literarna središča, pomembna za razvoj slovenske književnosti. Rezultati vseh raziskav bodo vključeni v izobraževanje študentk in študentov na vseh stopnjah univerzitetnega študija, nekateri rezultati pa bodo imeli pomembno vlogo tudi pri pouku na nižjih stopnjah (v srednji šoli), na primer raziskave s področja literarne didaktike, pa tudi s področja slovenske literarne zgodovine. Obravnave odmevnih sodobnih literarnih del z aktualno družbeno problematiko bo uporabno kot pomagalo učiteljem državljanske vzgoje in etike. Projekt Zgodovina slovenskega literarnega prevoda bo osvetlil dinamiko družbe, ki jo poganja ideologija, in prispeval k boljšemu ozaveščanju državljanov ter spodbujal njihovo družbeno kritičnost. Umeščanje literarnih faktov v prostor, ki ga načrtujejo raziskave (rojstni kraji pisateljev, dogajališča romanov, označevanje grobov, postavljanje informacijskih tabel, spominskih plošč, trasiranje oz. popisovanje literarnih poti) bo animiralo lokalne skupnosti, jih identitetno osmišljalo in jih usmerjalo v kulturni turizem. Med družbenimi učinki bo tudi vpliv na nacionalno šolsko strategijo, vključevanje v pedagoški proces v Sloveniji in v tujini, sodelovanje pri razvoju posameznih predmetov in tečajev ter študijskih programov prve, druge in tretje stopnje oz. dodiplomskih in podiplomskih programov; izvajanje seminarjev stalnega strokovnega izpopolnjevanja za učitelje in profesorje. S tem skupina sledi smernicam razvojne politike, ki poudarja pomen človeških virov in komunikacije, razvoj socialne kohezivnosti ter vključevanja slovenskega jezika, književnosti in kulture v evropske ter svetovne izmenjave.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno