Projekti / Programi
Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja
01. januar 1999
- 31. december 2003
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S263 |
Družboslovje |
Socialna psihologija |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
SOCIALNA PSIHOLOGIJA, ŽIVLJENJSKI CIKEL, MLADINA, ŠTUDIJE SPOLOV, ŽENSKE ŠTUDIJE, DRUŽINA, VSAKDANJE ŽIVLJENJE, ZASEBNOST, VREDNOTE
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Program temelji na analizi, evaluaciji in refleksiji socialnopsihološkega konteksta človeških dejavnosti, praks, vrednostnih orientacij in motivacij ter analiz spektra institucij, ki spadajo v mikrosfero vsakdanjega življenja. Proučujemo zakonitosti socialnega in političnega delovanja ljudi in dispozicije za to delovanje. Nadaljevali bomo z primerjalnimi empiričnimi študijami zaznav, stališč, vrednot, orientacij in motivacij različnih družbenih skupin. Analiziramo različna dojemanja stvarnosti, ki jih razvijajo različne skupine ljudi, njihove družbene probleme in vlogo, ki jo ta dojemanja stvarnosti igrajo v oblikovanju identitet, življenjskih stilov in praks različnih skupin. Zanima nas razmerje med zasebno in javno dimenzijo vsakdanjega življenja, socialna konstrukcija zasebnosti.Tovrstna raziskovanje shematično obsega:
- raziskovanje specifičnih vsakdanjih praks:
struktura in funkcija prostega časa, potrošniške prakse in slogi, spolne prakse, prehranske prakse, okupiranost s telesom in videzom,
- raziskovanje specifičnih populacij:
mladi, ženske, ljudje s specifičnimi potrebami
- raziskovanje sprememb življenjskega poteka:
spremembe odraščanja, prehoda iz mladosti v odraslost, staranja
Poseben povdarek naš raziskovalni program namenja raziskovanju družbeno in znanstveno podreprezentiranim družbenim skupinam v Sloveniji:
- študije mladine:
spremembe in značilnosti odraščanja ob prelomu stoletja, oblikovanje in spreminjanje pomena mladosti in mladine, spremembe vrednotnih orientacij in življenjskih stilov mladih; družbena in politična vmeščenost mladih;
dejavniki vpliva na socialno vključenost/izključenost (marginalizacijo) mladih, mladina in družina,
- ženske študije in študije spolov:
spolne razlike v odraščanju, položaj žensk v javni in zasebni sferi, dejavniki vpliva na družbeno podrejenost žensk
- študije starejše populacije:
psihosocialni učinki spremenjenega življenjskega ciklusa (podaljševanja življenja) in preminjajoče se demografske strukture prebivalstva v Sloveniji, analiza življenjskih pogojev stare populacije, razvijanje modelov "negovalne družbe " Metodološki pristop temelji na kombinaciji temeljnih teoretskih in longitudinalnih empiričnih študij, ki jih na reprezentativnih vzorcih ciljnih populacij izvajamo že od začetka devetdesetih let.
Pomen za razvoj znanosti
Študije srednjega dometa, kamor sodijo socialnopsihološke študije in študije vsakdanjega življenja, zanesljivo postajajo v zadnjih desetletjih središčne družboslovne tematike v svetovnem merilu. Te študije so postale izrazito teoretsko prodorne in metodološko inovativne. V ilustracijo bi lahko navedli koncentracijo objavljenih del v svetovnem merilu s tega področja, razvijanje novih poddisciplin ravno na tem disciplinarnem področju, nove metodologije, kar se izrazito dogaja prav v devetdesetih letih.Raziskovalke in raziskovalci, ki sodelujemo pri tem programu, smo se že uveljavili z objavami raziskovalnih dosežkov, vabljenimi predavanji, sodelovanji na kongresih in funkcijami tudi v mednarodnem prostoru predvsem na področju ženskih študij in študij mladine. Naše ugotovitve o spremembah odraščanja, spremembah vrednostnih orientacij in življenjskih stilih v tranzicijskih procesih so zelo zanimive za mednarodni prostor.Tematiko, ki jo raziskujemo, zelo podpirajo tudi mednarodne politične institucije npr. Svet Evrope. Zato se članice raziskovalne skupine pojavljamo tudi v vlogah Nacionalnih koordinatorjev za proučevanje mladine, žensk, družine v Svetu Evrope.
Pomen za razvoj Slovenije
Z vzpostavljanjem raziskovalnega programa - zlasti sistematičnega spremljanja in empiričnega preverjanja določenih raziskovalno doslej zapostavljenih družboslovnih tematih zapolnjujemo vrzeli v družboslovnem raziskovanju in teoriji, predvsem empiričnega spremljanja predmetnega področja socialne in politične psihologije (primerjalne empirične študije vrednot, vrednostnih in življenjskih orientacij, političnih zaznav) in analiz vsakdanjega življenja (telesa, hrane, potrošnih praks, življenjskih stilov). Raziskujemo družbene skupine, ki so v slovenskem prostoru zanesljivo raziskovalne zanemarjene. Obenem pa njihov družben pomen intenzivno narašča, kar kaže na to, da imajo naše raziskave poleg specifičnega, širši, univerzalni pomen. Da raziskujemo družbeno aktualne tematike in skupine, kaže tudi velik interes slovenske javnosti za naše raziskave; predvsem interes državnih institucij, medijev, izobraževalnih institucij in tudi laične javnosti. Z našimi dosedanjimi raziskovalnimi rezultati smo že vplivali na oblikovanje določenih politik: mladinske politike, družinske politike, ženske politike. Senzibilizirali smo politično, strokovno in laično javnost za ta vprašanja,Raziskovalne dosežke takoj prevajamo tudi v pedagoško prakso. Na osnovi naših raziskovalnih dosežkov delajo mladi raziskovalne naloge v srednjih šolah, smo mentorji vrste dodiplomskih in podiplomskih študentov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo
