Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
5.01  Družbene vede  Psihologija in kognitivne znanosti 
Ključne besede
makro/mikro družbena raven, vsakdanje življenje, neenakosti, izključevanje, stigma, vladnost, individualizacija, družina, intimno partnerstvo, izobraževanje, migranti, potrošnja, seksualnost, solidarnost, spol, zdravje, življenjski potek, hrana, energija, odpor, kvalitativno raziskovanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.480,42
A''
851,52
A'
1.792,97
A1/2
2.610,95
CI10
793
CImax
63
h10
14
A1
18,12
A3
3,39
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  117  625  573  4,9 
Scopus  126  901  824  6,54 
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  52058  dr. Sinja Čož  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  34 
2.  22221  dr. Tanja Kamin  Sociologija  Vodja  2022 - 2024  490 
3.  18606  dr. Vesna Leskošek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2022 - 2024  982 
4.  55869  Dora Matejak  Sociologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  13 
5.  14536  dr. Marjeta Mencin  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  324 
6.  58162  Alja Pehar  Psihologija  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
7.  38127  dr. Nina Perger  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  139 
8.  09737  dr. Tanja Rener  Sociologija  Upokojeni raziskovalec  2022 - 2024  521 
9.  18260  dr. Alenka Švab  Sociologija  Raziskovalec  2022 - 2024  636 
10.  50132  Mirjam ten Veen    Tehnični sodelavec  2022 - 2024 
11.  04998  dr. Mirjana Ule  Sociologija  Upokojeni raziskovalec  2022 - 2024  874 
12.  27578  dr. Andreja Vezovnik  Kulturologija  Raziskovalec  2022 - 2024  246 
13.  32859  dr. Andreja Živoder  Družboslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  71 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.369 
2.  0591  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo  Ljubljana  1627147  10.172 
Povzetek
Raziskovalni program se osredotoča na študije vsakdanjega življenja v makro-družbenem kontekstu. Zanima nas, kako širši družbeni kontekst oblikuje mikro prakse vsakdanjega življenja in kako se družbene strukture (makro-raven) reproducirajo na ravni vsakdanjega življenja (mikro-raven). A ker, posameznike, skupine in gibanja obravnavamo tudi kot družbene akterje, analiziramo in izpostavljamo tudi njihovo sposobnost in zmožnost, da na družbeno konstituirane izzive v nenehno spreminjajočem se svetu tudi odgovarjajo, se z njimi spoprijemajo, se jim upirajo in jih presegajo. Raziskovalni program temelji na analizi pozno modernih družbenih procesov individualizacije, ki družbeno proizvedena tveganja, izzive in ranljivosti obravnavajo v kontekstu individualne odgovornosti. Zaradi teh procesov in pogojev, začenši z ekonomsko krizo, ki jo še dodatno poganjajo okoljska degradacija in podnebne spremembe, staranje populacije, od nedavnega pa še pandemija COVID-19 ter ponovna krepitev globalnih političnih napetosti in nestabilnosti, je vsakdanje življenje izpostavljeno tveganjem in negotovostim, ki jih je potrebno obravnavati na strukturni ravni. Spremembe na trgu dela, familializacija, okoljska in zdravstvena tveganja, (neenake) možnosti dostopa do zanesljivih informacij in komunikacijskih kompetenc, (neenak) dostop do virov, pravic in blagostanja, normalizacijske tehnologije itd. proizvajajo in upravičujejo asimetrična razmerja moči in neenakosti, stigmatizacijo in različne oblike družbenega izkjlučevanja. Osredotočamo se na vprašanje, kako ti procesi zaznamujejo (najranljiveše) posameznike v njihovih vsakdanjih življenjih: njihovo zdravje, življenjski potek in tranzicijo, njihovo družinsko življenje, intimna partnerstva in seksualnost, potrošnjo ter njihov družbeni in politični aktivizem. Naš raziskovalni interes se osredotoča na sicer prezrte teme ter topike in/ali družbene skupine, ki so tudi raziskovalno marginalizirane. Raziskujemo subjektivne izkušnje objektivnih družbenih ovir, izključevanja, diskriminacije in pomanjkanja možnosti, prav tako pa tudi izkušnje in načine prilagajanja družbenim pogojem in spoprijemanja z njimi, prakse in izkušnje odporov, individualne in kolektivne iniciative za družbene spremembe, politično in družbeno pravičnost in enakost. Program temelji na multidisiplinarni analizi vsakdanjega življenja, ki zahteva uporabo različnih metodoloških postopkov kvantitativnih in kvalitativnih metod zbiranja in analiziranja podatkov. Glede na naravo naših raziskovalnih vprašanj bomo uporabljali predvsem biografsko metodo, poglobljene intervjuje, kritično diskurzivno analizo, multimodalno analizo, vsebinsko analizo, etnografske raziskovalne postopke, pa tudi anketno raziskovanje ter analizo dokumentov (arhivskih, teoretskih, zgodovinskih; analiza politik), ki postavlja raziskovanje sedanjosti v zgodovinsko perspektivo in s tem zagotavlja pomembno interpretativno ozadje.
Pomen za razvoj znanosti
Naš predlog raziskave močno temelji na analizi subjektivnih izkušenj objektivnih razmer - dejavnikov na makro ravni, kot so vladne politike in družbene strukture na splošno, vključno z asimetričnimi razmerji moči in neenakosti - kot tudi na praksah odpora in artikulacije alternativ in potencialov. Raziskovalni program se osredotoča na najbolj pereča družbena vprašanja in izzive; odziva se na družbene spremembe (npr. pandemijo COVID-19) in naslavlja teme, ki niso pomembne samo za vsakdanje življenje ljudi, ampak se tudi vzpostavljajo kot nove raziskovalne teme (npr. digitalno zdravje in tehnologije za samosledenje, prihodnost hrane). Tako prispevamo k razvoju novih raziskovalnih smeri, ki temeljijo na zbranih empiričnih podatkih ter k teoretski in empirični občutljivosti mikro zgodb vsakdanjega življenja. Raziskujemo strategije upravljanja vsakdanjega življenja ljudi v določenih situacijah, na primer strategije spoprijemanja določenih družbenih skupin v času kriz, kot je trenutna zdravstvena (ter posledično družbena in gospodarska) kriza, povezana s COVID-19. Izpostavljamo sociopsihološke učinke v povezavi z določenimi procesi z osredotočenostjo tako na stiske, tveganja in ranljivosti kot tudi na iznajdljivost, ustvarjalnost in inovativnost spoprijemanja z naloženimi izzivi, ki jih prinašajo različne situacije vsakdanjega življenja. Z nekaterimi predstavljenimi raziskovalnimi temami želimo testirati in nadgraditi obstoječe in uveljavljene socialnopsihološke modele za doseganje vedenjskih sprememb (npr. darovanje organov po smrti, digitalno zdravje, trajnostna prehrana, shranjevanje energije, cepljenje proti COVID-19). V našem raziskovanju se opiramo na kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod za krepitev participatornega raziskovalnega pristopa. Z uporabo novih interdisciplinarno usmerjenih metod, kot je računalniško podprta diskurzivna analiza, skupina tudi prispeva k razvoju novih raziskovalnih smeri (npr. analiza velikih korpusov na presečišču družboslovnih in računalniških ved) in omogoča ustvarjanje multidisciplinarne vednosti. Z uvajanjem novih raziskovalnih tem (npr. digitalizacija (skrbi za) zdravje, smrt in pričakovani procesi umiranja, trajnostni procesi, povezani s hrano in energijo, migracije in vsakdanje življenje, prakse odporov), skupina ustvarja tako temelj za nadaljnje raziskave kot tudi za zbiranje novih raziskovalnih podatkov, za rekonceptualizacijo in teoretski napredek razmerij javno-zasebno-politično in za razvoj sociološke in socialnopsihološke terminologije v slovenskem jeziku. Raziskovalna skupina tako ne prispeva le k specifičnim podpodročjem družboslovnih ved (sociologija vsakdanjega življenja, zdravja, družine, intimnosti, mladine, starih, življenjskih potekov, spola in seksualnosti itn.) ampak tudi k sociologiji in socialni psihologiji na splošno, z zagotavljanjem empirično osnovane vednosti o makro vprašanjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Med predlaganimi raziskovalnimi temami sta dve, ki bi lahko imeli pomemben vpliv na gospodarski razvoj: zdravje in trajnostna potrošnja. Fokus na digitalno zdravje nam bo zagotovil vpogled v prakse ljudi, ki uporabljajo (nosljive) naprave in aplikacije za spremljanje lastnih telesnih funkcij in vedenja, njihove načine analiziranja in osmišljanja tako zbranih podatkov in ideje za integracijo teh praks na področje zdravstva (razvijalci m-zdravja, upravljalci odnosov pacient-zdravnik). Raziskovanje praks prosumcije na področju čiste energije bo informiralo obstoječe ponudnike energije in razvijalce tehnologij za proizvodnjo, deljenje in shranjevanje čiste energije o možnostih razvoja njihovih poslovnih (in marketinških) modelov, ki bi prispevali k hitrejši diseminaciji proizvodnjein potrošnje čiste energije v Sloveniji. Raziskovanje vedenja potrošnikov in sprožanja vedenjskih sprememb na področju potrošnje beljakovinskih alternativ, ki predstavljajo trajnostno rešitev prehranskih navad v prihodnosti, bodo prispevale veljaven vpogled za trgovce s hrano, prehrambeno industrijo, biotehnološki sektor, ki razvija beljakovinske alternative in za sektor zelenega gospodarstva na splošno. Rezultati bodo pomembni tako za vladni kot nevladni sektor vključen v oblikovanje kampanj, intervencij in politik povezanih s hrano. Raziskava o donacijah hrane in prehranski revščini bo prispevala donatorjem odvečne hrane (proizvajalcem, distributerjem, trgovcem itn.) razumevanje, znanje in orodja o delovanju donatorske verige, najboljših praksah za ponujanje odvečne hrane končnim uporabnikom, pristopih k organizacijam, ki ponujajo hrano končnim uporabnikom, in primernosti donirane hrane za zdravje in za izboljšanje zdravstvenega stanja ljudi, ki živijo v revščini. Raziskava bo prav tako prispevala h grajenju učinkovitih odnosov med odločevalci, gospodarstvom, nevladnimi organizacijami in drugimi deležniki, ki odločajo, ali pa imajo druge pomembne vloge pri donaciji hrane, ter politikah in dejavnostih za zmanjševanje revščine. Raziskava bo pripravila temelje za družbeno odgovorno delovanje podjetij. Računalniško podprta analiza za velike korpuse bo olajšala nadaljnje analitične korake, tj. kvalitativna diskurzivna analiza, in omogočila sledenje pojavov diahronično in v različnih jezikih. Orodje, razvito za avtomatizirano analizo novic, bo omogočilo medjezikovno analizo, zaznavanje semantičnih sprememb in metafor, in predstavlja pomemben korak na področju procesiranja naravnega jezika. Izidi projekta bodo uporabni za medijske korporacije, tiskovne agencije in različne zasebne agencije, ki procesirajo in analizirajo besedilne podatke. Izidi raziskave tudi predstavljajo pomemben korak onstran znanega na področju procesiranja naravnega jezika in kontekstualne umeščenosti ter krepitev razvoja tehnoloških rešitev za analizo velikih korpusov podatkov. Z izvajanjem raziskav na ravni vsakdanjega življenja, skupina učinkovito identificira nastajajoče družbene izzive, ki so kot taki tudi prepoznani - torej kot družbeni namesto individualni - v javnih diskurzih prepoznani z manjšim zamikom. Rezultati raziskav prispevajo k in omogočajo senzibilizacijo znanstvenih, strokovnih in splošnih javnosti o izvorih in oblikah neenakosti, političnih in socialnih nepravičnostih kot tudi posledicah neenakosti, ki jih ljudje doživljajo v vsakdanjem življenju, o konstrukciji sebstva in identitete ter o družbeni skupnosti na splošno. Z naslavljanjem družbenih neenakosti, tveganj in negotovosti kot (nasprotujočih) učinkov zapletenih in vzporednih dejavnikov, raziskovalni program prispeva k oblikovanju celovitih antidiskriminatornih javnih politik in priporočil ter politik za večjo enakost, ki lahko zmanjšujejo možnost nadaljnega stigmatiziranja in viktimiziranja marginaliziranih oseb, medtem ko istočasno prispeva k enakosti in demokratizaciji družbe in učinkovitejšemu delovanju družbenih akterjev (nevladne organizacije, druge strokovne javnosti). Raziskovalke bodo nadaljevale z uporabo raziskovalnih rezultatov v svoji pedagoški dejavnosti, in s tem prispevale k poklicnemu razvoju študentov različnih disciplin. Ne glede na naš fokus na vsakdanje življenje in vztrajanje v razmerah družbenih neenakosti, nas zanima tudi, kako se tem upreti in jih potencialno spremeniti. Kot je razvidno iz predlaganega raziskovalnega programa, želimo raziskovati prakse na določenih področjih, ne samo, da jih razkrijemo in izboljšamo razumevanje njihovih mehanizmov, ampak tudi zato, da zagotovimo na dokazih temelječe smernice in priporočila za sprožanje vedenjskih sprememb (npr. naslavljanje obstoječih neenakosti in uresničevanje družbenih potencialov v imenu družbenega napredka). Rezultate raziskav želimo uporabiti za vplivanje na družbene spremembe in pospešitev družbenega napredka s spodbujanjem in aktivnim pozivanjem k dialogu z različnimi deležniki in relevantnimi akterji (vladne institucije, nevladne organizacije, strokovne skupnosti, mediji itn.). Prispevamo k razvoju refleksivne etike namesto "običajne etike" znotraj velikih etičnih dilem in sodbah ljudi. Ljudje v vsakdanjem življenju sprejemajo veliko vrednot in etičnih načel brez refleksije: moralne norme sprejemajo na podoben način kot navade. Te moralne norme predstavljajo "etiko običajnega" ali "vsakdanjo etiko". Ta etika nam omogoča zmanjševanje negotovosti pred sprejemanjem odločitev ter izogibanje naknadnim občutkom krivde. "Refleksivna etika" vključuje postavljanje in naslavljanje vprašanj, dilem in protislovij. "Etika običajnega" probleme poenostavi, medtem ko "refleksivna etika" vključuje posameznikovo etično presojo in kritično oceno problema in etičnih dilem, ki se lahko spotoma pojavijo.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno