Projekti / Programi
Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
socialna psihologija, vsakdanje življenje, življenjski potek, prehodi, sociologija družine, mladinske študije, študije spolov, sociologija zdravja, sociologija telesa, medosebni odnosi, komuniciranje, socialno ranljive skupine, osipniki, marginalizacija, izključevanje
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Program temelji na analizi, evalvaciji in refleksiji novih vsebin, trendov, dejavnosti, praks, institucij, ki spadajo v mikrosfero vsakdanjega življenja. Vsakdanje življenje je postalo strateški cilj in strateško izhodišče produkcije in reprodukcije sodobnih razvitih družb. V tem smislu se družboslovno raziskovanje premika od prevladujočih velikih tem k raziskovanju vsakdanjega življenja, kjer imajo mesto vsi, ki so bili v preteklosti (ali pa so še vedno) družbeno izključeni.
V naslednjem programskem obdobju bomo našo dejavnost usmerili predvsem v naslednje analize:
1.Sprememb življenjskih potekov in družinskih struktur v Sloveniji; Navkljub videzu in ideološkim proklamacijam, ki družino opredeljujejo kot socialni model zasebnosti in intimistične skupnosti, je naše izhodišče, da je družina področje in objekt političnega na več ravneh. Sleherna država in posebej socialna država posega na področje družbene reprodukcije, ki je obenem privilegirana dejavnost družine, zaradi česar se njuno razmerje nujno intenzivira. Analizirali bomo spremembe, ki jih povzroča individualizacije življenjskih potekov, prehodov iz mladosti v odraslost, s posebnim poudarkom na prehodu iz družine staršev v lastno družino.; tu mislimo predvsem na raziskovanje poldružinskih življenjskih okoliščin (LAT) oz. spremenjenih vzorcev formiranja partnerskih oz. družinskih skupnosti, analize mladih družin.
2. Kakovost življenja socialno ranljivih mladostnikov v Sloveniji: raziskali bomo kakovost življenja osipnikov oz. šolsko neuspešnih mladostnikov, mladostnikov iz socialnoekonomsko ogroženih okolih, mladostnikov iz nepodpornih družin.
3. Sprememba odnosa do zdravja in bolezni, odnosa do telesa, prehranskih praks. Preverili bomo tezo, da se ravno skozi spremenjen odnos do zdravja, telesa, prehranskih praks kaže večanje potrebe po samonadzoru, samodiscipliniranju, samozanikovanju in samoobvladovanju.
4. Analiza ideologij in praks izključevanja; Govor o človekovih pravicah je legitimiral različnosti, ki dobivajo ali pa zahtevajo enakovredno mesto v kolektivni zavesti. V tem smislu se raziskovanje premika od prevladujočih velikih tem k raziskovanju vsakdanjega življenja, kjer imajo mesto vsi, ki so bili v preteklosti (ali pa so še vedno) družbeno izključeni. Raziskovanje tako postaja glas izključenih in opravlja del javnega zagovorništva, ko dela izključene skupine vidne in prisotne.
V raziskovalnem delu uporabljamo klasične analitično interpretativne poti, umeščene v empirično raziskovanje navedenih fenomenov. V slednjem kombiniramo kvalitativne in kvantitativne raziskovalne postopke. Preizkušenim metodam kvantitativnega zajemanja podatkov in uporabe uradnih statističnih podatkov, dodajamo kvalitativne metode kot so biografska in narativna metoda, poglobljeni intervjuji, fokusne skupine, analiza diskurza in podobno.
Premik od velikih družbenih tem k analizi vsakdanjega življenja vodi namreč tudi do spremembe v epistemologiji in metodologiji raziskovalnega pristopa. Primarnost vsakdanjega sveta je podlaga za kvalitativno metodologijo, kajti življenjski svet je dostopen predvsem skozi doživljanje in sodoživljanje dogajanj. Vsakdanji svet je svet onkraj metodološkega razcepa na subjekt in objekt raziskovanja, ki jo priznavajo tradicionalne znanstvene metodologije. Vsak raziskovalec vsakdanjega sveta je to lahko le kot soudeleženec tega sveta. Obenem pa je potrebno resno vzeti opozorilo mnogih analitikov vsakdanjega sveta, da premik k vsakdanjemu svetu ne sme biti alibi za teoretsko in raziskovalno površnost in za neutemeljene spekulacije.
Pomen za razvoj znanosti
Vsebinska usmerjenost programske skupine v raziskovanje življenjskih potekov, zasebnosti, partnerstva in družine, medgeneracijskih razmerij in novih oblik tveganja, je izrazito aktualna in v vrhu svetovnega družboslovnega interesa. Skupina je pomen navedenih vsebin zaznala pred leti, zato ni mogoče reči, da se zgolj priključuje svetovnim »modnim trendom« v družboslovnem raziskovanju. Skupina je s svojim znanstveno raziskovalnim delom pomembno prispevala k razvoju znanosti predvsem na naslednje načine: 1. prenos raziskovalnih rezultatov v pedagoško prakso na dodiplomski in podiplomski ravni na področju naslednjih strok in disciplin: sociologija, socialna psihologija, komunikologija, socialna politika in socialno delo. 2. intenzivna vključenost članov raziskovalne skupine v mednarodno znanstveno skupnost z aktivnim sodelovanjem na mednarodnih konferencah in srečanjih, objave znanstvenih člankov v tujih revijah, vabljena predavanja na tujih univerzah, vključenost v mednarodne raziskovalne projekte, bilateralno sodelovanje v znanstveno raziskovalnih projektih. 3. promocija znanosti v širši javnosti je posebnost skupine, ki intenzivno sodeluje v množičnih medijih, z nevladnimni organizacijami ter popularizira znanost v srednjih šolah in mladinskih združenjih.
Pomen za razvoj Slovenije
Člani programske skupine pomembno prispevajo k razvoju strok in disciplin v Sloveniji predvsem na naslednjih področjih: na področju sociologije in socialne psihologije ter njunih podpodročij, na področju socialne, družinske, zdravstvene in mladinske politike. Članice in člani skupine so oblikovalci in nosilci vrste predmetov in programov na dodiplomski in podiplomski ravni visokošolskega izobraževanja; so redni sodelavci, recenzenti in evalvatorji na področju sektorskih politik, ki jih vodijo ali koordinirajo posamezna ministrstva in mednarodne institucije (npr. Svet Evrope, Open Society Institute, Slovenska znanstvena fundacija ...). Skupina svojo pozornost in trud pri oblikovanju kadrov dokazuje v velikim številom mentorstev pri magistrskih in doktorskih nalogah, skupno število teh je 44, kar je glede na razmeroma majhno skupino veliko ter pri usposabljanju mladih raziskovalk in raziskovalcev(4). V minulem obdobju so članice in člani skupine pomembno sodelovali in sooblikovali strategije družbenega razvoja Slovenije ter javne dokumente (nacionalne programe) predvsem na področjih socialne in družinske politike, zdravja, mladinske politike in politike enakih možnosti, kar je razvidno iz dokumentacije. Pomen našega raziskovanja za trajnostni in kulturni razvoj Slovenije vidimo v boljšem razumevanju in predvidljivosti dogajanj, ki zadevajo ljudi predvsem na področju zasebnosti, vsakdanjih življenjskih praks in medspolnih ter medgeneracijskih odnosov. To so področja, za katera najeminentnejši sodobni sociologi ugotavljajo, da postajajo ključna vsebina "nove kakovosti življenja" in trajnostnega razvoja, vendar so bila v dosedanjem družboslovnem raziskovanju, ki je dajalo prednost "velikim javnim tematikam" pogosto ob strani.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
