Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.03.00  Družboslovje  Sociologija   
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S210  Družboslovje  Sociologija 

Koda Veda Področje
5.04  Družbene vede  Sociologija 
Ključne besede
socialna psihologija, vsakdanje življenje, življenjski potek, prehodi, sociologija družine, mladinske študije, študije spolov, sociologija zdravja, sociologija telesa, medosebni odnosi, komuniciranje, socialno ranljive skupine, osipniki, marginalizacija, izključevanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22221  dr. Tanja Kamin  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  497 
2.  22286  dr. Metka Kuhar  Psihologija  Raziskovalec  2009  635 
3.  18606  dr. Vesna Leskošek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2009 - 2012  986 
4.  14536  dr. Marjeta Mencin  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  325 
5.  06308  dr. Josip-Rastko Močnik  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012  598 
6.  09737  dr. Tanja Rener  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  523 
7.  18260  dr. Alenka Švab  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  637 
8.  19076  dr. Blanka Tivadar  Sociologija  Raziskovalec  2009 - 2012  165 
9.  04998  dr. Mirjana Ule  Sociologija  Vodja  2009 - 2012  878 
10.  27578  dr. Andreja Vezovnik  Kulturologija  Raziskovalec  2009 - 2012  247 
11.  29382  dr. Tjaša Žakelj  Sociologija  Mladi raziskovalec  2009 - 2011  96 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.036 
2.  0591  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo  Ljubljana  1627147  10.257 
Povzetek
Program temelji na analizi, evalvaciji in refleksiji novih vsebin, trendov, dejavnosti, praks, institucij, ki spadajo v mikrosfero vsakdanjega življenja. Vsakdanje življenje je postalo strateški cilj in strateško izhodišče produkcije in reprodukcije sodobnih razvitih družb. V tem smislu se družboslovno raziskovanje premika od prevladujočih velikih tem k raziskovanju vsakdanjega življenja, kjer imajo mesto vsi, ki so bili v preteklosti (ali pa so še vedno) družbeno izključeni. V naslednjem programskem obdobju bomo našo dejavnost usmerili predvsem v naslednje analize: 1.Sprememb življenjskih potekov in družinskih struktur v Sloveniji; Navkljub videzu in ideološkim proklamacijam, ki družino opredeljujejo kot socialni model zasebnosti in intimistične skupnosti, je naše izhodišče, da je družina področje in objekt političnega na več ravneh. Sleherna država in posebej socialna država posega na področje družbene reprodukcije, ki je obenem privilegirana dejavnost družine, zaradi česar se njuno razmerje nujno intenzivira. Analizirali bomo spremembe, ki jih povzroča individualizacije življenjskih potekov, prehodov iz mladosti v odraslost, s posebnim poudarkom na prehodu iz družine staršev v lastno družino.; tu mislimo predvsem na raziskovanje poldružinskih življenjskih okoliščin (LAT) oz. spremenjenih vzorcev formiranja partnerskih oz. družinskih skupnosti, analize mladih družin. 2. Kakovost življenja socialno ranljivih mladostnikov v Sloveniji: raziskali bomo kakovost življenja osipnikov oz. šolsko neuspešnih mladostnikov, mladostnikov iz socialnoekonomsko ogroženih okolih, mladostnikov iz nepodpornih družin. 3. Sprememba odnosa do zdravja in bolezni, odnosa do telesa, prehranskih praks. Preverili bomo tezo, da se ravno skozi spremenjen odnos do zdravja, telesa, prehranskih praks kaže večanje potrebe po samonadzoru, samodiscipliniranju, samozanikovanju in samoobvladovanju. 4. Analiza ideologij in praks izključevanja; Govor o človekovih pravicah je legitimiral različnosti, ki dobivajo ali pa zahtevajo enakovredno mesto v kolektivni zavesti. V tem smislu se raziskovanje premika od prevladujočih velikih tem k raziskovanju vsakdanjega življenja, kjer imajo mesto vsi, ki so bili v preteklosti (ali pa so še vedno) družbeno izključeni. Raziskovanje tako postaja glas izključenih in opravlja del javnega zagovorništva, ko dela izključene skupine vidne in prisotne. V raziskovalnem delu uporabljamo klasične analitično interpretativne poti, umeščene v empirično raziskovanje navedenih fenomenov. V slednjem kombiniramo kvalitativne in kvantitativne raziskovalne postopke. Preizkušenim metodam kvantitativnega zajemanja podatkov in uporabe uradnih statističnih podatkov, dodajamo kvalitativne metode kot so biografska in narativna metoda, poglobljeni intervjuji, fokusne skupine, analiza diskurza in podobno. Premik od velikih družbenih tem k analizi vsakdanjega življenja vodi namreč tudi do spremembe v epistemologiji in metodologiji raziskovalnega pristopa. Primarnost vsakdanjega sveta je podlaga za kvalitativno metodologijo, kajti življenjski svet je dostopen predvsem skozi doživljanje in sodoživljanje dogajanj. Vsakdanji svet je svet onkraj metodološkega razcepa na subjekt in objekt raziskovanja, ki jo priznavajo tradicionalne znanstvene metodologije. Vsak raziskovalec vsakdanjega sveta je to lahko le kot soudeleženec tega sveta. Obenem pa je potrebno resno vzeti opozorilo mnogih analitikov vsakdanjega sveta, da premik k vsakdanjemu svetu ne sme biti alibi za teoretsko in raziskovalno površnost in za neutemeljene spekulacije.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje procesov in praks vsakdanjega življenja je pomembna tema v raziskovanju v svetu in posebej v EU, saj je ključno za celovito spremljanje razvoja človekovega napredka, kar meri kar nekaj mednarodno pomembnih indeksov, kot je indeks človekovega razvoja (HDI), indeks človekovega razvoja po spolu (GDI) in indeks revščine (HPI). V znanosti se za merjenje teh indeksov uporablja raznolika metodologija, ki se razvija v skladu s specifičnostjo posameznih okolij, kar sproža inovativne raziskovalne pristope in rešitve. Aktualnost celovitejšega raziskovanja vsakdanjega življenja na svetovni ravni je vidna tudi v porastu raziskovanja tematik zdravja, družinskih razmerij, enakih možnosti, revščine in socialne izključenosti, nasilja, ki ključno vplivajo na indeks človekovega razvoja in posebej razvoja po spolu. Naše temeljne ugotovitve potrjujejo teze vodilnih svetovnih družboslovcev, da se v sodobnosti ključni družbeni konflikti premikajo iz klasičnih stratifikacijskih konfliktov (npr. razredni konflikti) na področja sprememb in protislovij mikrosfere življenjskega sveta. Sem sodijo npr. konflikti o kakovosti življenja, človekovih pravicah, o oblikah, načinih in vsebinah samorealizacije subjekta, o enakih možnosti vseh ljudi, o strpnosti do drugačnosti. Ti konflikti se dogajajo na spoju med vsakdanjim svetom in drugimi svetovi. Predvideva se porast teh konfliktov v prihodnosti, zaradi česar še ni mogoče govoriti o izhodih iz krize življenjskega sveta. Na teoretski in empirični ravni smo skušali integrirati pristope ter reflektirati in razviti razumljive in integrirane ideje, kako misliti diskurz, subjektivacijo, predstavništvo, človekove pravice in demokracijo. Pristop, ki ga razvijamo, zato osvetljuje pomen postmarksistične, postfundacijske in poststrukturalistične kritične misli, saj slednje prispevajo k širjenju in rekonceptualizaciji pojmov diskurz, hegemonija, subjekt, predstavništvo, identifikacija. Pomen razvoja konceptov je zato teoretske narave, saj si prizadevamo za razumevanje in raziskovanje ontoloških temeljev vsakdanjega sveta in vsakdanjega življenja, kot tudi empirične narave, saj naše študije konceptualizirajo in raziskujejo ontični nivo fenomenov (npr. ne-državljanov in ostalih depriviligiranih skupin), hkrati pa poskušamo tudi integrirati obe dimenziji. Naši raziskovalni rezultati imajo aplikativno znanstveno vrednost. Prenos odgovornosti za lastne življenjske poteke pri populacijah z višjimi tveganji na individualno raven, neredko vodi v kulturno in politično izolacijo, pasivnost, koncentracijo konfliktov v zasebnosti, v občutke nemoči, duševnih stisk in osebne nesposobnosti. Na primer, pri raziskavi o zaposlenih revnih gre za raziskovanje področja, ki do sedaj ni bilo v ospredju družboslovnega interesa, ker gre za nov pojav, katerega učinki se bodo šele pokazali. Sociološko raziskovanje do sedaj ni zajemalo obeh problemskih sklopov hkrati – revščine in zaposlitve. Analize politik, s katerimi smo se ukvarjali, so prav tako načini raziskovanja, ki pridobivajo na pomembnosti, saj se usmerjajo na učinke politik na vsakdanje življenje ljudi, kar je eden izmed pomembnih premikov v družboslovju. Raziskovanje prikritih oblik diskriminacije na osnovi spola in spolne usmerjenosti, ki so specifične za obdobje neoliberalnega kapitalizma, presegajo meje raziskovalnih projektov in analiz, ki nereflektirano izhajajo iz teze o svobodnih izbirah.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen našega raziskovanja za razvoj Slovenije vidimo v boljšem razumevanju in predvidljivosti dogajanj, ki zadevajo ljudi predvsem na področju zasebnosti, vsakdanjih življenjskih praks in medspolnih ter medgeneracijskih odnosov. To so področja, za katera najeminentnejši sodobni sociologi ugotavljajo, da postajajo ključna vsebina "nove kakovosti življenja" in trajnostnega razvoja, vendar so bila v dosedanjem družboslovnem raziskovanju, ki je dajalo prednost "velikim javnim tematikam" pogosto ob strani. Posebnost programske skupine sta visoka občutljivost in odzivnost na dejavnike, ki vplivajo na kakovost življenja v Sloveniji, kar se odraža v izboru raziskovalnih področij (usmerjenost v raziskovanje družbeno občutljivih socialnih manjšin kot so mladi, ženske, homoseksualno usmerjeni, revnejši sloji prebivalstva, ipd. ter področij, ki so za kakovost življenja zelo pomembna: promocija zdravja, socialna in družinska politika, mladinska politika, ipd., koder nas posebej zanimajo možnosti večje participativnosti prikrajšanih družbenih skupin) V obdobju 2009-2012 so posebej pomembne naše ugotovitve o raziskovanju intimnih življenjskih stilov, raziskave revščine in nasilja v intimnih in partnerskih odnosih ter raziskave o sociodemografskih in družbenoekonomskih dejavnikih vpliva na tvegana vedenja (npr. alkoholne odvisnosti). Slovenija nekoliko zaostaja v raziskovanju revščine, ki je omejeno predvsem na analizo in uporabo zbirke podatkov iz državnih registrov, kot so podatki Statističnega urada in drugi podatki o dohodku in premoženju prebivalstva. Pomanjkljivo pa je znanstveno raziskovanje problema, ki je usmerjeno v proučevanje učinkov, posledic, dinamike, vpliva na vsakdanje življenje in učinkov na družbeno kohezivnost. Navedena področja so bila predmet proučevanja skupine v preteklem letu in so vplivala na boljše razumevanje revščine. Podobno velja za raziskavo o nasilju, ki je prva tovrstna raziskava na velikem vzorcu v Sloveniji in je pomembno vplivala na poznavanje in razumevanje problema. S tem je Slovenija tudi izpolnila svoje obveznosti do mednarodnih institucij. Vplivala pa je tudi na razvoj novih socialnih služb in programov vladnih in nevladnih organizacij. Raziskava intimni življenjski stili prispeva k bolj osveščenemu delovanju na področju, kjer so tveganja izrazito individualna, vendar pa imajo ta tveganja pomembne družbene posledice. Na teh področjih smo raziskovalne rezultate predstavili tako, da bi bili kar najhitreje prevedljivi v praktične ukrepe (izobraževanja, razvijanje projekta MOSA- Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola, spletna stran, namenjena vsem, ki sooblikujejo alkoholne politike v Sloveniji, da bi lahko bolj strokovno in povezano delovali). Rezultati našega znanstvenoraziskovalnega dela so pripomogli k boljšemu razumevanju in predvidljivosti dogajanj, predvsem na področju kriz in tveganj v življenjskih potekih ljudi, ki pripadajo družbeno ranljivim skupinam. Dokaz za to je uporaba naših rezultatov in spoznanj za analize politik (socialnih, družinskih, zaposlovalnih, šolskih, zdravstvenih), izjemno velik interes medijev za naše rezultate, uporaba rezultatov v pedagoški praksi ne samo v univerzitetnem študiju, ampak tudi v srednješolskih programih, in v strokovnih izobraževanjih civilnodružbenih skupin. Razvoj in napredek slovenske družbe vidimo tudi (in morda predvsem) v tenkočutni občutljivosti do skupin prebivalstva in življenjskih področij, ki so ključna sestavina »življenjskega sveta«, a so hkrati politično in raziskovalno podcenjena.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno