Projekti / Programi
Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja
01. januar 2013
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S263 |
Družboslovje |
Socialna psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Program temelji na analizi, evalvaciji in refleksiji odnosov, praks in institucij, ki sodijo v mikrosfero vsakdanjega življenja ter povezanosti tega področja z makrostrukturnim okoljem. Izhajamo iz predpostavke, da odzivi navidezno krhkih mikrosfer vsakdanjega življenja na makro družbenoekonomske razmere niso pomembni le za materialno varnost posameznic in posameznikov, ampak tudi za konstitucijo odprte in demokratične družbe.
Programska izhodišča tesno naslanjamo na koncept (ne)enakosti v vsakdanjem življenju, ki ni zgolj rezultat (napačnih) individualnih izbir, pač pa spleta strukturnih prisil. Obe sferi sta sicer povezani, vendar je strukturno-institucionalna usodnejša. Mehanizmi ustvarjanja neenakosti so namreč rezultat dolgotrajnih ravnanj in procesov, ki so praviloma nevidni ali samoumevni, ker so neenakosti ideologizirane kot rezultat naturaliziranih razlik. Viri neenakosti so redko enodimenzionalni, zato bo naša obravnava multiplih neenakosti upoštevala koncept intersekcionalnosti, ki se je v zadnjem desetletju izkazal kot konceptualno in metodološko najbolj učinkovita raziskovalna izbira. Neoliberalni ekonomski in politični sistem poudarja dva sodobna procesa: privatizacijo in tržno regulacijo v Sloveniji doslej pretežno javnih in univerzaliziranih socialnih storitev po eni strani in individualizacijo skrbi za lastno blaginjo na drugi strani, kar ponovno vzpostavlja večje družbene neenakosti, ki še posebej prikrajšajo skupine starejših, bolnih, žensk, revnih, mladih. Programska skupina bo nadaljevala z raziskovanjem neenakosti v zdravju in zdravstvu, predvsem omejevanje dostopa do zdravstvenih storitev družbenih skupin z nizkim ekonomskim, kulturnim in socialnim kapitalom. Načrtujemo raziskovanje spolne neenakosti, ki se v zadnjih letih povečuje: kljub višji izobrazbi, ki jo dosegajo ženske v Sloveniji, se pogosteje znajdejo v tveganih, prekarnih oblikah dela in zaposlitve, ponovno doživljajo pritiske po domestifikaciji, ki so posledica povečanih potreb po skrbi za bolne, ostarele in otroke, ki jim država posveča vse manj posebne pozornosti. Na področju raziskovanja neenakosti v izobraževanju bomo analizirali učinke (prikrite) marketizacije izobraževanja, pri čemer bomo posebno pozornost namenili ranljivim skupinam mladih (npr. osipniki, pripadniki populacijskih in socialnih manjšin).
Nadaljevali bomo z raziskovanjem sprememb na področju družinskega življenja in intimnosti, usklajevanja dela in družine, posebej glede na nove fleksibilne zaposlitvene vzorce, sprememb starševskih vlog (predvsem očetovstva), delitve družinskega in domačega dela ter povezovanja raziskovalnih rezultatov z analizo družinske politike ter učinkovitosti njenih ukrepov v Sloveniji. V tem kontekstu bo posebna pozornost usmerjena v analizo kvalitete intimnega življenja in odnosov, spolnega in reproduktivnega zdravja, neenakosti in psihosocialnih tveganj, povezanih s spremembami v intimnih življenjskih stilih.
Pomen za razvoj znanosti
Analize vpliva družbenih neenakosti na prakse vsakdanjega življenja, na medgeneracijska in medspolna razmerja so v samem vrhu svetovnega družboslovja. Pa ne samo družboslovja; neenakosti v zdravju, denimo, so postale ena ključnih tem zdravstva, čeprav tega v Sloveniji še ne moremo trditi. Programska skupina se s tem ne pridružuje »modnemu trendu« v znanosti, saj je ta program zastavila in izvajala že v času, ko so te teme v družboslovju še veljale za marginalne. Pomen načrtovanega raziskovanja za razvoj znanosti vidimo predvsem v naslednjem: - zelo močna vpetost članic in članov programske skupine v visokošolsko dejavnost; z neposrednim prenosom raziskovalnih rezultatov v dodiplomske in podiplomske programe razvijamo »raziskovalno univerzo« (grajenje in razvijanje znanstvenih disciplin: sociologija vsakdanjega življenja, socialna psihologija, psihologija komuniciranja, sociologija spolov, sociologija družine, sociologija socialne politike...); v programski skupini zajete članice so strokovnjakinje na področjih sociologije, socialne psihologije, komunikologije, socialne politike in socialnega dela, ki s tesnim medsebojnim pedagoškim in raziskovalnim sodelovanjem ustvarjajo interdisciplinarno raziskovalno obravnavo programskih tematik; - intenzivna vključenost v mednarodno znanstveno skupnost (objave znanstvenih člankov v referenčnih revijah, aktivno sodelovanje na mednarodnih znanstvenih konferencah, vabljena predavanja na tujih univerzah, vključenost v mednarodne raziskovalne projekte); - raziskovanje povsem novih vsebin in razvijanje inovativnih metodoloških pristopov (npr. vpliv sprememb na trgu dela na prehode v odraslost, vpliv prekarizacije zaposlovanja na oblikovanje družin, vpliv poblagovljenja zdravja na vedenjske stile, pomen interneta na maritalnem trgu, vpliv podnebnih in demografskih sprememb na zdravje in vedenjska tveganja, vpliv neenakosti in diskriminacije na procese subjektivacije in identifikacije, razvijanje novih oblik kritične analize diskurza...); - uveljavljanje znanosti v slovenskem in mednarodnem prostoru: intenzivno sodelovanje z mediji, evalvacijska dejavnost, publicistična dejavnost, uredništva v domačih in tujih revijah ter akademskih založbah, javna predavanja in skupinske predstavitve raziskovalnega dela.
Pomen za razvoj Slovenije
Družbene neenakosti so neposredno povezane z vprašanji gospodarske krize in rasti, politične legitimnosti in podobnimi relevantnimi in aktualnimi temami. Neenakosti so po eni strani posledica ekonomske in politične krize, hkrati pa te krize poglabljajo, še posebej, če država svojo vlogo reducira na zagotavljanje konkurenčnosti in tekmovalnosti in zanemarja vprašanja politične enakosti in družbene pravičnosti, dostojanstva in možnosti preživetja vseh. Rezultati raziskovalnega programa so v podporo državnim institucijam pri oblikovanju socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, družinskih politik. Država je npr. zavezana izpolnjevati cilje EU, ki naj bi do 2020 zmanjšali revščino v Evropi za najmanj 20%. Tega ni mogoče doseči brez upoštevanja dognanj in rezultatov raziskovanja mehanizmov, ki povzročajo družbene neenakosti. Neenakosti zmanjšujejo družbeno kohezivnost, kar slabi tudi kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, ki je odvisna od čim širšega konsenza o skupnem življenju. Tega pa ni mogoče doseči, če zmanjšujemo socialni ali kulturni kapital družbe, ki nastaja tudi z občutkom egalitarnosti, pravičnosti in solidarnosti. Če politike konkretne probleme neenakosti obravnavajo kot probleme posameznikov_c, če jih torej individualizirajo, dejansko reproducirajo strukturne pogoje neenakosti. Problem neenakosti pa poskušajo rešiti z odpravljanjem 'tveganih' vedenj, kar je reduktivno ravnanje brez ustreznih dolgoročnih učinkov. Pomen predlaganega raziskovalnega dela skupine za razvoj disciplin, strok in javnih politik v Sloveniji je velik na naslednjih področjih: na področju sociologije in socialne psihologije ter njunih podpodročij, na področjih politike enakih možnosti, družinske, zdravstvene in mladinske politike. Skupina svojo pozornost in trud pri oblikovanju kadrov dokazuje z velikim številom mentorstev pri magistrskih in doktorskih nalogah ter pri usposabljanju mladih raziskovalk_cev. Članice skupine so oblikovalke in nosilke vrste predmetov in programov na dodiplomski in podiplomski ravni visokošolskega izobraževanja. So tudi redne sodelavke, recenzentke in evalvatorke na področju sektorskih politik, ki jih vodijo ali koordinirajo posamezna ministrstva in mednarodne institucije. Vse članice skupine kot ekspertke-prostovoljke sodelujejo z velikim številom nevladnih organizacij v Sloveniji in v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
