Projekti / Programi
Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja
01. januar 2017
- 31. december 2021
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S263 |
Družboslovje |
Socialna psihologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
Vsakdanje življenje, družbene neenakosti, diskriminacija, življenjski poteki in prehodi, zdravje, hrana, družine, nove kulture intimnosti, seksualnost, prakse upora, alternative družbenega razvoja
Raziskovalci (15)
Organizacije (2)
Povzetek
Program temelji na raziskovanju in refleksiji mikrosfer vsakdanjega življenja, ki jih analiziramo v kontekstu globalizacije in širjenja kapitalističnega sistema ter neoliberalnih oblik vladanja. Naše raziskovanje izhaja iz teze o ključni vlogi strukturno-institucionalnih okoliščin, ki ljudi potisnejo v položaje neenakosti ali jih v njih vzdržujejo. Vsakdanje življenje ljudi je namreč odvisno od globalnih makrodogajanj (npr. od sprememb na trgu dela, okoljskih in zdravstvenih tveganj, dostop do informacijskih in komunikacijskih kompetenc, do materialne varnosti in blagostanja, do normalizacijskih tehnologij), ki legitimirajo asimetrična razmerja moči. Vse to mikrosfero izpostavlja izrazitim tveganjem in negotovostim, ki se z ekonomsko krizo še poglabljajo. Vendar pa so prav negotovosti in protislovnost zahtev in pričakovanj, ki jih različni znanstveni in ideološki diskurzi naslavljajo na posameznice_ke, tudi prostor, kjer vznikajo prakse solidarnosti in upora. Področje našega interesa so individualne izkušnje ovir, izključenosti in ne(z)možnosti, ki so posledice politik in sistemskih mehanizmov, ki (re)producirajo neenakosti, negotovosti in tveganja, ter individualne prilagoditve nanje oz. strategije preživetja in učinki teh strategij na družbeni red.
Osnovni cilj raziskovanja je analiza medsebojnih vplivov ekonomskih, političnih in družbenih dejavnikov neenakosti in tveganj, analiza njihovih učinkov na vsakdanje življenje posameznic_kov ter analiza odzivov posameznic_kov na marginalizacijo in diskriminacijo.
Program bo tako usmerjen v nadaljevanje obstoječih usmeritev in aktivnosti programa ob hkratnem odpiranju novih raziskovalnih vidikov in problematik v skladu z zastavljenimi teoretskimi izhodišči in usmerjenostjo v analizo družbenih neenakosti v polju vsakdanjega življenja.
Ključne tematike, ki se jim posvečamo še naprej so: zdravje (raziskovanje sistematičnih razlik v zdravju; protislovni vidiki digitalnega zdravja); hrana (varnost preskrbe s hrano ter neenakosti v zvezi s hrano); življenjski poteki in prehodi (neenakosti v izobraževalnih potekih in prehodih ter med spoli, s fokusom na tveganjem in negotovostim najbolj izpostavljenima družbenima skupinama mladih in starih); družinsko in intimnopartnersko življenje (nove prakse družinskega in intimnopartnerskega življenja, nove kulture intimnosti ter skrbstvena razmerja); seksualnost (spolne in seksualne dis/identitete; spolne in seksualne neenakosti med starejšimi pripadniki_cami seksualnih manjšin); diskriminacija na osnovi etnične in religijske pripadnosti ter civilno-pravnega statusa (analiza diskurzov in praks). Posebno pozornost bomo posvetile novim praksam upora ter artikulaciji alternativ prihodnjega družbenega razvoja.
Pomen za razvoj znanosti
Temeljne vsebine programskega raziskovanja, to je identifikacija in analiza dejavnikov in področij družbene neenakosti ter raziskovanje možnosti za preseganje socialne in politične nepravičnosti, refleksija novih poti upora z artikulacijo alternativ družbenega razvoja so v samem vrhu svetovnega družboslovnega raziskovanja. Programska skupina se s tem ne pridružuje »modnemu trendu« v znanosti, saj je ta program zastavila in izvajala že v času, ko so te teme v družboslovju še veljale za marginalne. Pomen načrtovanega raziskovanja za razvoj znanosti vidimo predvsem v naslednjem:
1. zelo močna vpetost članic programske skupine v visokošolsko dejavnost; z neposrednim prenosom raziskovalnih rezultatov v dodiplomske in podiplomske programe razvijamo »raziskovalno univerzo«: gradimo in razvijamo znanstvene discipline: sociologija vsakdanjega življenja, socialna psihologija, psihologija komuniciranja, sociologija spolov, sociologija družine, sociologija socialne politike, alternative družbenega razvoja, biopolitike zdravja. V programski skupini zajete članice so strokovnjakinje na področjih sociologije, socialne psihologije, komunikologije, socialne politike in socialnega dela, ki s tesnim medsebojnim pedagoškim in raziskovalnim sodelovanjem ustvarjamo interdisciplinarno raziskovalno obravnavo programskih tematik;
2. intenzivna vključenost v mednarodno znanstveno skupnost (objave znanstvenih člankov v referenčnih revijah in založbah), aktivno sodelovanje na mednarodnih znanstvenih konferencah), vabljena predavanja na tujih univerzah, vključenost v mednarodne raziskovalne projekte);
3. raziskovanje povsem novih vsebin in razvijanje inovativnih metodoloških pristopov (npr. vpliv sprememb na trgu dela na prehode v odraslost, vpliv prekarizacije zaposlovanja na oblikovanje družin, vpliv poblagovljenja zdravja na vedenjske stile in vpliv novih tehnologij na odnos do zdravja in zdravstvenega sistema, vpliv podnebnih in demografskih sprememb na zdravje in vedenjska tveganja, vpliv neenakosti in diskriminacije na procese subjektivacije in identifikacije, razvijanje novih oblik kritične analize diskurza, razvijanje novih načinov analize v biografski metodi ipd.);
4. uveljavljanje znanosti v slovenskem in mednarodnem prostoru: intenzivno sodelovanje z mediji, evalvacijska dejavnost, publicistična dejavnost, uredništva v domačih in tujih revijah ter akademskih založbah, mentorstvo tujim doktorandom in post doktorskim raziskavam, javna predavanja in skupinske predstavitve raziskovalnega dela;
5. raziskovalna skupina zavestno razvija sodelovalno raziskovalno etiko in kulturo omogočanja čim bolj kakovostnega znanstvenega razvoja vsake članice.
Pomen za razvoj Slovenije
Družbene neenakosti so neposredno povezane z vprašanji gospodarske krize in prihodnjega (ne)razvoja, politične legitimnosti in podobnimi relevantnimi in aktualnimi temami. Neenakosti so po eni strani posledica ekonomske in politične krize, hkrati pa te krize poglabljajo, še posebej, če država svojo vlogo reducira na zagotavljanje konkurenčnosti in tekmovalnosti in zanemarja vprašanja politične enakosti in družbene pravičnosti, dostojanstva in možnosti preživetja vseh. Rezultati predlaganega raziskovalnega programa bi lahko pomagali državnim institucijam pri oblikovanju socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, družinskih politik. Država je npr. zavezana izpolnjevati cilje EU, ki naj bi do 2020 zmanjšali revščino v Evropi za najmanj 20%. Tega ni mogoče doseči brez upoštevanja dognanj in rezultatov raziskovanja mehanizmov, ki povzročajo družbene neenakosti in tudi ne, če ne raziskujemo strategij oblikovanja alternativ obstoječemu razvoju (kot je na primer univerzalni temeljni dohodek). Neenakosti zmanjšujejo družbeno kohezivnost, kar slabi tudi kulturni razvoj in ohranjanje nacionalne identitete, ki je odvisna od čim širšega konsenza o skupnem življenju. Tega pa ni mogoče doseči, če zmanjšujemo socialni ali kulturni kapital družbe, ki nastaja tudi z občutkom egalitarnosti, pravičnosti in solidarnosti. Če politike konkretne probleme neenakosti obravnavajo kot probleme posameznikov_c, če jih torej individualizirajo, dejansko reproducirajo strukturne pogoje neenakosti. Problem neenakosti pa poskušajo rešiti z odpravljanjem 'tveganih' vedenj, kar je reduktivno ravnanje brez ustreznih dolgoročnih učinkov.
Pomen predlaganega raziskovalnega programa skupine za razvoj disciplin, strok in javnih politik v Sloveniji je velik na naslednjih področjih: na področju sociologije in socialne psihologije ter njunih podpodročij, na področjih politike enakih možnosti, družinske, zdravstvene in mladinske politike. Skupina svojo pozornost in trud pri oblikovanju kadrov dokazuje v velikim številom mentorstev pri magistrskih in doktorskih nalogah, mentorstvu podoktorskega projekta raziskovalke iz Indije ter pri usposabljanju mladih raziskovalcev_k. Članice skupine so oblikovalke in nosilke vrste predmetov in programov na dodiplomski in podiplomski ravni visokošolskega izobraževanja. So tudi redne sodelavke, recenzentke in evalvatorke na področju sektorskih politik, ki jih vodijo ali koordinirajo posamezna ministrstva in mednarodne institucije. Vse članice kot ekspertke in prostovoljke sodelujejo z velikim številom nevladnih organizacij v Sloveniji in v tujini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
