Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Obramboslovje

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
S175  Družboslovje  Polemologija 
Ključne besede
nacionalna in mednarodna varnost, varnostni sektor, varnostna politika, civilno-vojaški odnosi, mednarodne varnostne strukture, krizno upravljanje in vodenje, oboroženi spopadi, mirovne operacije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  01464  dr. Anton Bebler  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  739 
2.  14817  dr. Maja Garb  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  414 
3.  18890  Judita Goričar    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
4.  04856  dr. Anton Grizold  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  534 
5.  22513  dr. Klemen Grošelj  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  249 
6.  05812  dr. Ljubica Jelušič  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  653 
7.  23412  dr. Jelena Juvan  Politične vede  Mladi raziskovalec  2004 - 2008  316 
8.  05816  dr. Marjan Malešič  Politične vede  Vodja  2004 - 2008  539 
9.  19647  dr. Vladimir Prebilič  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2007 - 2008  597 
10.  18351  dr. Iztok Prezelj  Politične vede  Raziskovalec  2007 - 2008  610 
11.  21650  dr. Uroš Svete  Politične vede  Raziskovalec  2007 - 2008  417 
12.  07634  dr. Vinko Vegič  Politične vede  Raziskovalec  2004 - 2008  143 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  40.610 
Povzetek
Program "Obramboslovje" obravnava štiri ključne vsebinske sklope: 1. Legitimnost, racionalnost in učinkovitost varnostne politike slovenske države. Ta sklop je usmerjen v preučevanje odnosa slovenske javnosti do ključnih vprašanj nacionalne in mednarodne varnosti, kjer se kot temeljne teme pojavljajo varnostna kultura državljanov Slovenije, članstvo Slovenije v mednarodnih varnostnih strukturah in njene obveznosti do teh struktur, reforma obrambnega sistema, v prvi vrsti oboroženih sil, ki so prešle na poklicni način popolnjevanja z vojaki, ugled vojaškega poklica v slovenski javnosti, še posebej med mladimi ter spremljanje sistema civilne obrambe in znotraj njega predvsem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. 2. Vloga Slovenije v mednarodnih varnostnih strukturah. Ta sklop obravnava varnostne vidike članstva Slovenije v Združenih narodih, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Evropski uniji in Severno atlantskem zavezništvu (Natu). Sodobni teoretični pristopi k fenomenu varnosti poudarjajo vse večji pomen multilateralne razsežnosti varnosti in vpliv politik, ki se oblikujejo znotraj mednarodnih varnostnih organizacij na nacionalno varnost. Posebno raziskovalno pozornost zasluži proces "anticipatorne adaptacije", v katerem vstopajoče države prevzemajo politiko, norme in vrednote teh organizacij, po vstopu pa sooblikujejo njihovo politiko. V tem smislu politična dinamika mednarodnih varnostnih struktur vse bolj vpliva na strateški pogled, znotraj katerega države članice oblikujejo svojo varnostno politiko in izvajajo reformo varnostnega sektorja. 3. Reforma varnostnega sektorja v mednarodnoprimerjalni perspektivi. V sodobnih državah v varnostnem sektorju zaradi spremenjene narave groženj in novih nalog, ki se pred ta sektor postavljajo, prihaja do korenitih sprememb v oboroženih silah, policiji ter paravojaških in parapolicijskih strukturah. Varnostne reforme v Sloveniji bomo primerjali z reformami v drugih primerljivih evropskih državah. To še posebej velja za prehod na poklicni način popolnjevanja Slovenske vojske z vojaki. Prehod na poklicno vojsko odpira tudi novo poglavje v demokratičnem nadzoru nad oboroženimi silami in v civilno-vojaških odnosih nasploh. Spremljali bomo odnos med oboroženimi silami in njihovim družbenim okoljem, notranje institucionalne spremembe v vojski in moderne pristope k vojaškemu vodenju. Predmet preučevanja bodo tudi psihološke in sociološke implikacije sodelovanja slovenskih vojakov, policistov in civilnih uradnikov v mirovnih operacijah ter operacijah kriznega upravljanja in vodenja. 4. Upravljanje in vodenje v notranjih in mednarodnih kompleksnih krizah, ki imajo izvor v delovanju naravnih sil, neobvladani tehnologiji, ali pa so antropogenega izvora. Vojaški, predvsem pa nevojaški viri ogrožanja v Evropi povzročajo številne kompleksne krize, ki zahtevajo učinkovit sistem kriznega upravljanja in vodenja na nacionalni in mednarodni ravni. Pri tem je nujno, da se v posameznih državah in na mednarodni ravni preseže sektorski pristop h krizam in da se različni akterji kriznega upravljanja in vodenja povežejo v soočanju s posledicami krize. Programska skupina bo izbrane notranje in mednarodne krize proučila s pomočjo kognitivno-institucionalnega pristopa in ponudila empirične ugotovitve, ki bodo podlaga za nadgradnjo sistema kriznega upravljanja in vodenja v Sloveniji.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Obramboslovje je osnova za razvoj in nadgraditev vsebin s področja obramboslovja ter vojaških študij in mednarodne varnosti. Pri tem vidimo prispevek k razvoju in preverjanju različnih teorij o nacionalni in mednarodni varnosti, ki temelji na empiričnih podatkih in primerjalnih metodah. Ker viri ogrožanja silijo države k povezovanju na nadnacionalni ravni, moramo tudi znanstveniki pri svojem raziskovanju stremeti k povezovanju raziskovalnih naporov in spoznanj v mednarodnem okolju. To pomeni, da smo raziskovalne ugotovitve primerjali na mednarodni ravni v okviru NATO RTO ter NATO Science for Peace Program, v mednarodnih strokovnih združenjih, kot so ISA RC01, IUS, ERGOMAS, ter v raziskovalnih projektih, ki jih vodijo Geneva Centre for Democratic Control of the Armed Forces, Europeam Crisis Management Academy in drugi.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalno delo je prispevalo h koncipiranju ustreznejše politike ter sistema nacionalne varnosti. Analize trendov v javnem mnenju in stopnje legitimnosti mednarodnih organizacij ter nacionalnovarnostnega sistema so prispevale k časovni perspektivi proučevanih tem in vplivu na delovanje varnostnega sektorja v Sloveniji. Ugotovitve iz programa so uporabljene pri razvoju varnostnega sektorja v Sloveniji, zlasti pri transformaciji Slovenske vojske in pri izgrajevanju celovitega sistema kriznega upravljanja in vodenja. Z rezultati je delovanje javnoupravnega dela MORS uspešnejše in bolj pregledno, ugotovitve so koristile zakonodajni in izvršni veji oblasti v Sloveniji. Raziskovanje je imelo posreden vpliv na gospodarske subjekte, zlasti tiste, ki upravljajo s kritično infrastrukturo, saj je analiziranje procesov vodenja ter javne porabe sililo k izboljšani ekonomski učinkovitosti in bolj racionalni porabi javnih sredstev, s tem pa k razbremenitvi gospodarstva. Opravljene analize so prispevek k fleksibilnosti, robustnosti in odzivnosti gospodarskih subjektov na krizne razmere, zlasti na področju energetske varnosti in podnebnih sprememb. Raziskovanje je imelo vpliv na kulturni razvoj Slovenije na področju iskanja in oblikovanja vojaške identitete Slovenije, pri čemer so spoznanja iz preteklosti služila sistemu reformiranja varnostnega sektorja v smislu iskanja primerljivih oblik vojaškega delovanja na nadnacionalni ravni nekoč in danes.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno