Projekti / Programi
01. januar 2018
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.00 |
Družboslovje |
Politične vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S175 |
Družboslovje |
Polemologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
kompleksni viri ogrožanja, mednarodna, regionalna in nacionalna varnost, ZN, EU, Nato, OVSE, preprečevanje konfliktov, hibridno vojskovanje, informacijska varnost, kriza, krizno upravljanje in vodenje, kritična infrastruktura, oboroženi spopad, varnostni sektor, oborožene sile
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
116 |
421 |
370 |
3,19 |
| Scopus |
181 |
697 |
618 |
3,41 |
Raziskovalci (22)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovanje bo temeljilo na različnih teoretskih paradigmah, ki med seboj tekmujejo za prevladujočo interpretacijo mednarodne in nacionalne varnosti, a se hkrati tudi prekrivajo in dopolnjujejo. Ukvarjajo se s perečimi varnostnimi vprašanji sodobne družbe, vendar so med njimi pomembne razlike. Vsekakor lahko trdimo, da procesi globalizacije, informatizacije ter širjenja dostopa ljudi do znanja, informacij in podatkov omejujejo pojasnjevalno moč tradicionalnih teoretičnih pogledov in dajejo večjo težo teorijam, ki opozarjajo na okoljske, energijske, ekonomsko-socialne, informacijske, kulturno-identitetne in druge razsežnosti sodobne varnosti. S tem pa se varnostna razprava spreminja tudi kar zadeva referenčne objekte varnosti, saj je vse večje težišče na posamezniku in družbenih skupinah, manjše pa na državi in mednarodnih organizacijah, ali bolje rečeno, tudi ti akterji naj bi bili vse bolj v funkciji zagotavljanja varnosti posameznika. Po drugi strani pa se po svetu še vedno odvijajo številni oboroženi spopadi, tudi v Evropi in na njenem obrobju, zato tudi tradicionalne teorije ohranjajo svojo kognitivno relevantnost. Izbor raziskovalnih tem v prihodnjem obdobju raziskovanja je v prvi vrsti pogojen s kompleksnostjo varnostnega dogajanja na mednarodni in nacionalni ravni, pri tem pa ne gre zanemariti tudi interdisciplinarnega značaja raziskovalne skupine. Raziskovanje bo potekalo na naslednjih področjih: 1) ogroženost sodobnih družb, kompleksna kriza, krizno upravljanje in vodenje, zaščita kritične infrastrukture, upravljanje in vodenje ob nesrečah, 2) asimetrično bojevanje, hibridno vojskovanje, informacijsko/kibernetično bojevanje, 3) nacionalna, regionalna in mednarodna varnost, nacionalne, regionalne in mednarodne varnostne strukture, 4) razvoj in popolnjevanje oboroženih sil.
V procesu raziskovanja bomo odgovorili na mnoga splošna in specifična raziskovalna vprašanja, pri čemer bomo uporabili triangulacijo teoretičnih predpostavk ter metodoloških pristopov in ob tem kombinirali kvalitativne in kvantitativne metode raziskovanja. Znanstveni cilj raziskovanja je čim bolj celovita analiza sodobnih varnostnih pojavov in akterjev, ki se z njimi na različnih ravneh ukvarjajo, pri čemer želimo poglobiti določena teoretična izhodišča, razviti nove koncepte in ponuditi metodološke izboljšave, še posebej, ko gre za oblikovanje različnih instrumentov empiričnega raziskovanja. Praktični cilji raziskovanja so na podlagi splošnih spoznanj in konkretnih rezultatov raziskovanja ponuditi usmeritve in priporočila oblikovalcem in izvajalcem varnostne politike na nacionalni in mednarodni ravni. Cilj je tudi opozoriti na normativne, strateške in institucionalne spremembe, ki so nujne pri razvoju varnostnega sektorja, še posebej na nacionalni ravni.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program Obramboslovje je osnova za razvoj in nadgradnjo vsebin s področja obramboslovja, vojaških študij, sociologije vojske in mednarodne varnosti. Pri tem vidimo prispevek k razvoju in preverjanju različnih teorij o nacionalni in mednarodni varnosti, ki bo temeljil na empiričnih podatkih in primerjalnih metodah. Ker novi viri ogrožanja silijo države k povezovanju na nadnacionalni ravni, moramo tudi znanstveniki pri svojem raziskovanju stremeti k povezovanju raziskovalnih naporov in spoznanj v mednarodnem okolju. To pomeni, da bomo raziskovalne ugotovitve primerjali na mednarodni ravni v okviru mednarodnih strokovnih združenj, kot so ISA RC01, IUS, ERGOMAS, ter v raziskovalnih projektih, ki jih financira Evropska komisija ali jih vodijo Geneva Centre for Democratic Control of the Armed Forces, European Crisis Management Academy in drugi.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovalno delo bo prispevalo h koncipiranju ustreznejše politike ter sistema nacionalne varnosti. Analize trendov v javnem mnenju in stopnje legitimnosti mednarodnih organizacij ter nacionalnovarnostnega sistema prispevajo k časovni perspektivi proučevanih tem in vplivu na delovanje varnostnega sektorja v Sloveniji. Ugotovitve iz programa bodo uporabljene pri razvoju varnostnega sektorja v Sloveniji, zlasti pri transformaciji Slovenske vojske in pri izgrajevanju celovitega sistema kriznega upravljanja in vodenja. S poznavanjem rezultatov bo delovanje javnoupravnega dela MORS uspešnejše in bolj pregledno, ugotovitve bodo koristile zakonodajni in izvršni veji oblasti v Sloveniji. Raziskovanje bo imelo posreden vpliv na gospodarske subjekte, zlasti tiste, ki upravljajo s kritično infrastrukturo, saj bo analiziranje procesov vodenja ter javne porabe sililo k izboljšani ekonomski učinkovitosti in bolj racionalni porabi javnih sredstev, s tem pa k razbremenitvi gospodarstva. Opravljene analize bodo prispevek k fleksibilnosti, robustnosti in odzivnosti gospodarskih subjektov na krizne razmere, zlasti na področju naravnih in drugih nesreč, energetske varnosti in podnebnih sprememb. Raziskovanje bo imelo vpliv na kulturni razvoj Slovenije na področju iskanja in oblikovanja vojaške identitete Slovenije, pri čemer bodo spoznanja iz preteklosti služila sistemu reformiranja varnostnega sektorja v smislu iskanja primerljivih oblik vojaškega delovanja na nadnacionalni ravni nekoč in danes. Rezultati bodo vplivali tudi na večjo uveljavitev nadzornih mehanizmov v družbi in na krepitev varnostne kulture, še posebej med mlado populacijo.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
