Projekti / Programi
Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
Jezikoslovje, moderni jeziki, angleščina, francoščina, italijanščina, španščina, slovenščina; klasični jeziki; besediloslovje, analiza diskurza; kontrastivna analiza; slovaropisje in slovaroslovje, frazeologija; glasoslovje, akustična fonetika, funkcionalizem, pragmatika, stilistika, retorika, splošno jezikoslovje, sociolingvistika, jeziki v stiku, večkulturnost, jezikovna politika, psiholingvistika, teorija o jezikovni naravnosti, generativno jezikoslovje; kulturna in jezikovna specifičnost in samobitnost slovenščine, italijanščina kot jezik okolja v R Sloveniji; poučevanje tujih jezikov, metodika; prevajalstvo in tolmaštvo, podnaslavljanje.
Raziskovalci (29)
Organizacije (1)
Povzetek
Izhajajoč iz predpostavke, da je jezik kot družbeni fenomen rezultat preteklih spontanih in načrtovanih konvencij in sprotnih postopnih modifikacij, si prizadevamo odkrivati zakonitosti (zakonov v jeziku namreč ni) in tendence njegove oblikovanosti in njegovega funkcioniranja v konkretnih komunikacijskih situacijah. Prepričani smo, da je zato v epistemološkem pogledu nujno upoštevanje vpetosti posameznega jezikovnega pojava v besedilo oz. v najširši situacijski kontekst, kar implicra, da je teoretična osnova celotnega našega raziskovanja eminentno besediloslovna.
V program so vključene raziskave, ki zajemajo področja specifičnih in splošnih značilnosti angleščine, francoščine, italijanščine, španščine, latinščine in grščine kakor tudi kontrastivne vidike v primerjavi s slovenščino kot materinščino. Cilj teh raziskav je sistematično proučiti izbrana vprašanja predvsem s stališča slovenščine in Slovencev. Gre namreč za svetovno pomembne jezike in kulture, s katerimi Slovenci že tradicionalno živimo v tesnem stiku na gospodarskem, političnem in na drugih področjih. Naše kvalitetno poznavanje teh jezikov in njihovih kultur in iz njega izhajajoča sposobnost uspešnega komuniciranja sta bistvena za tvorno in samozavestno vstopanje Slovenije v evropske integracije. Hkrati nam bo globlje poznavanje teh jezikov in kultur omogočalo tudi boljše poznavanje lastnega jezika in kulture, kar je nujno tako za uspešno usvajanje tujih jezikov (preprečevanje oz. odpravljanje jezikovnih in kulturnih barier in interferenc) kot za ozaveščanje o lastni kulturni in jezikovni samobitnosti. Rezultati bazičnih raziskav bodo uporabljeni za pripravo kvalitetnih jezikovnih gradiv (od obojestranskih slovarjev angleškega, francoskega, italijanskega, španskega in latinskega jezika za najširšo uporabo prek materialov za univerzitetni študij do učbenikov za različne stopnje jezikovnega pouka), pri reševanju številnih zahtevnih aplikativnih nalog, med katerimi so formiranje in permanentno izobraževanje učiteljev jezikov in slovenščine kot tujega jezika za različne stopnje izobraževanja, nato lastno vzgajanje profesionalnih prevajalcev in tolmačev, kvalitetnejši študij prevajanja in tolmačenja ipd.
Iz povedanega sledi, da bodo prednostno obravnavane tematike z naslednjih področij: besediloslovje z analizo diskurza in funkcijska slovnica, stilistika in retorika, pragmatika, sociolingvistika, kontrastivna analiza, uporabno jezikoslovje, diahrono in primerjalno jezikoslovje izbranih jezikov in njihove povezave s slovenščino, besedotvorje, leksikologija in leksikografija, pomenoslovje, morfosintaksa, fonetika, fonologija in fonostilistika, didaktika in metodika poučevanja nematernih jezikov, prevodoslovje in raziskovanje tolmačenja, korpusno jezikoslovje in jezikovne tehnologije, generativna slovnica in teorija naravnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Pretežni del raziskav je zadeval področja, na katerih so člani naše programske skupine v mednarodnem prostoru uveljavljeni kot priznani strokovnjaki. Rezultati njihovega raziskovalnega dela so se izkazali za mednarodno strokovno javnost, sodeč po njenih odzivih, koristni in relevantni. Naša raziskava je z novih, predvsem funkcijskih pa tudi formalnih zornih kotov osvetlila različne slovnične in besedilne značilnosti proučevanih jezikov, obenem pa je prispevala k proučevanju teh jezikov kot tujih jezikov s kontrastivnega stališča in s tem prinesla tudi nova spoznanja o besedilnem funkcioniranju slovenščine. V okviru proučevanja romanskih jezikov smo največ prispevali k spoznanjem na naslednjih področjih: kontrastivna raziskovanja besedilnega funkcioniranja angleščine in romanskih jezikov (francoščine, italijanščine in španščine) ter latinščine in grščine na vseh ravneh – od besedilnosistemske oz. besedilne do fonološke – v primerjavi s slovenščino in s slovanskimi jeziki nasploh kot tudi v primerjavi z angleščino; leksikološki, leksikografski in prevodoslovni projekti; raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje italijansko-slovenske sociolingvistične situacije na Obali in v zamejstvu; raziskave o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih jezikovnih stikov (na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja) pa tudi slovensko-španskih jezikovnih stikov (med argentinskimi Slovenci) itd. Rezultati splošnih jezikoslovcev so še naprej utrjevali temelje teorije naravne skladnje, obenem pa so prispevali tudi k jezikovni tipologiji in psiholingvistiki. Uporabni so pri nadaljnjem raziskovanju na področju slovenistike, slavistike, splošnega jezikoslovja, primerjalnega jezikoslovja, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja in računalniške obdelave jezikovnih podatkov. Zaradi svoje izrazito interdisciplinarne narave bodo naši izsledki pomembni tudi za številne sorodne discipline, kot so npr. sociologija, psihologija, filozofija.
Pomen za razvoj Slovenije
Glede na to, da je razvoj Slovenije izrazito povezan z učinkovitim sporazumevanjem v mednarodnem prostoru, in sicer tako v angleščini kot glavnem sredstvu mednarodne komunikacije kot tudi v drugih jezikih, pomembnih za sporazumevanje na gospodarskem, političnem, znanstvenem in kulturnem področju, so rezultati raziskav, opravljenih v okviru našega raziskovalnega programa, daljnosežni in za našo državo temeljnega pomena. Prispevajo namreč k bistveno boljšemu razumevanju opazovanih jezikovnih fenomenov v proučevanih tujih jezikih – in še posebej v povezavi s slovenščino –, kar ima prek prenosa v prevajalsko, pedagoško in v najširšem smislu jezikovno prakso neposreden učinek na rabo tujih jezikov in slovenščine. Prav tako smo z izdelavo slovarjev (vključno z elektronskimi različicami), učbenikov in drugih jezikovnih pripomočkov pomembno pripomogli k izgradnji trdne infrastrukture, ki je za kvalitetnejše poučevanje in samozavestnejšo rabo jezika na vseh ravneh bistvena. V zvezi z angleščino kot najpomembnejšim jezikom mednarodne komunikacije pa tudi v zvezi z vsemi drugimi proučevanimi jeziki smo prispevali k razmahu kvalitetnih priročnikov, tako splošnega jezika kot različnih strokovnih terminologij oziroma jezika za posebne namene, kar naj bi med drugim pripomoglo k izboljšavi pedagoške, prevajalske in lektorske prakse pa tudi k učinkovitejšemu in kvalitetnejšemu znanstvenemu pisanju v tujih jezikih. To nam je omogočila raba znanstveno neoporečne metodologije predvsem funkcijskega in kontrastivnega jezikoslovja ter naš trud k razvijanju prevodoslovja ne le kot teoretične discipline, ampak tudi kot primerne osnove za dvig kvalitete prevajalskega dela pri nas. Enako kot za angleščino v Sloveniji to velja tudi za romanske jezike, katerih temeljito znanje se kaže za Slovence kot izjemno pomembno, in to ne le zaradi pragmatičnih zahtev po učinkoviti mednarodni komunikaciji, temveč tudi zaradi možnosti, da s tem prispevamo k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno ogroženo zaradi splošne prevlade angleščine. Glede na to, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja, so npr. italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italianistov in romanistov nasploh, ki jim je tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti in večkulturnosti. Spričo povedanega so naše bazične in aplikativne raziskave romanskih jezikov nasploh velikega pomena. Poleg angleščine in romanskih jezikov smo se v okviru našega raziskovalnega programa ukvarjali tudi z latinščino in grščino. Z raziskavami vseh teh jezikov smo odločno prispevali k utrjevanju zavesti o tradicionalni pripadnosti Slovenije evropskemu kulturnemu območju in o neprekinjeni vključenosti v njegove kulturne in znanstvene tokove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
