Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.01  Humanistika  Jezikoslovje  Raziskovanje posameznih jezikov 
6.05.02  Humanistika  Jezikoslovje  Teoretično in uporabno jezikoslovje 

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
Ključne besede
Jezikoslovje, moderni jeziki, angleščina, francoščina, italijanščina, španščina, slovenščina; klasični jeziki; besediloslovje, analiza diskurza; kontrastivna analiza; slovaropisje in slovaroslovje, frazeologija; glasoslovje, akustična fonetika, funkcionalizem, pragmatika, stilistika, retorika, splošno jezikoslovje, sociolingvistika, jeziki v stiku, večkulturnost, jezikovna politika, psiholingvistika, teorija o jezikovni naravnosti, generativno jezikoslovje; kulturna in jezikovna specifičnost in samobitnost slovenščine, italijanščina kot jezik okolja v R Sloveniji; poučevanje tujih jezikov, metodika; prevajalstvo in tolmaštvo, podnaslavljanje.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (29)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10792  dr. Matjaž Babič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  129 
2.  06482  dr. Dušan Gabrovšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  365 
3.  09137  dr. Marija Golden  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  71 
4.  19012  dr. Matej Hriberšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  347 
5.  15841  dr. Primož Jurko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2006  129 
6.  09072  dr. Branka Kalenić Ramšak  Literarne vede  Raziskovalec  2004 - 2008  462 
7.  11052  dr. Smiljana Komar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  165 
8.  07651  dr. Irena Kovačič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  210 
9.  19009  dr. Meta Lah  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  227 
10.  19017  dr. Frančiška Lipovšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  103 
11.  06922  dr. Jasmina Markič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  604 
12.  18948  dr. Tatjana Marvin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  116 
13.  04841  dr. Tjaša Miklič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  112 
14.  06593  dr. Milena Milojević Sheppard  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  122 
15.  00863  dr. Albina Nećak-Lük  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  353 
16.  12620  dr. Silvana Orel Kos  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  275 
17.  00559  dr. Janez Orešnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  436 
18.  14834  dr. Martina Ožbot Currie  Jezikoslovje  Vodja  2005 - 2008  475 
19.  19060  dr. Gregor Perko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  241 
20.  06471  dr. Vladimir Pogačnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  294 
21.  19008  dr. Veronika Rot Gabrovec  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  189 
22.  17838  dr. Eva Sicherl  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  166 
23.  11800  dr. Janez Skela  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  966 
24.  04984  dr. Rastislav Šuštaršič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  168 
25.  10980  dr. Frančiška Trobevšek Drobnak  Jezikoslovje  Raziskovalec  2004 - 2008  196 
26.  23562  dr. Sonia Vaupot  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  246 
27.  13232  dr. Primož Vitez  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  357 
28.  15268  dr. Marjeta Vrbinc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  270 
29.  06947  dr. Marina Zorman  Jezikoslovje  Raziskovalec  2005 - 2008  126 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.255 
Povzetek
Izhajajoč iz predpostavke, da je jezik kot družbeni fenomen rezultat preteklih spontanih in načrtovanih konvencij in sprotnih postopnih modifikacij, si prizadevamo odkrivati zakonitosti (zakonov v jeziku namreč ni) in tendence njegove oblikovanosti in njegovega funkcioniranja v konkretnih komunikacijskih situacijah. Prepričani smo, da je zato v epistemološkem pogledu nujno upoštevanje vpetosti posameznega jezikovnega pojava v besedilo oz. v najširši situacijski kontekst, kar implicra, da je teoretična osnova celotnega našega raziskovanja eminentno besediloslovna. V program so vključene raziskave, ki zajemajo področja specifičnih in splošnih značilnosti angleščine, francoščine, italijanščine, španščine, latinščine in grščine kakor tudi kontrastivne vidike v primerjavi s slovenščino kot materinščino. Cilj teh raziskav je sistematično proučiti izbrana vprašanja predvsem s stališča slovenščine in Slovencev. Gre namreč za svetovno pomembne jezike in kulture, s katerimi Slovenci že tradicionalno živimo v tesnem stiku na gospodarskem, političnem in na drugih področjih. Naše kvalitetno poznavanje teh jezikov in njihovih kultur in iz njega izhajajoča sposobnost uspešnega komuniciranja sta bistvena za tvorno in samozavestno vstopanje Slovenije v evropske integracije. Hkrati nam bo globlje poznavanje teh jezikov in kultur omogočalo tudi boljše poznavanje lastnega jezika in kulture, kar je nujno tako za uspešno usvajanje tujih jezikov (preprečevanje oz. odpravljanje jezikovnih in kulturnih barier in interferenc) kot za ozaveščanje o lastni kulturni in jezikovni samobitnosti. Rezultati bazičnih raziskav bodo uporabljeni za pripravo kvalitetnih jezikovnih gradiv (od obojestranskih slovarjev angleškega, francoskega, italijanskega, španskega in latinskega jezika za najširšo uporabo prek materialov za univerzitetni študij do učbenikov za različne stopnje jezikovnega pouka), pri reševanju številnih zahtevnih aplikativnih nalog, med katerimi so formiranje in permanentno izobraževanje učiteljev jezikov in slovenščine kot tujega jezika za različne stopnje izobraževanja, nato lastno vzgajanje profesionalnih prevajalcev in tolmačev, kvalitetnejši študij prevajanja in tolmačenja ipd. Iz povedanega sledi, da bodo prednostno obravnavane tematike z naslednjih področij: besediloslovje z analizo diskurza in funkcijska slovnica, stilistika in retorika, pragmatika, sociolingvistika, kontrastivna analiza, uporabno jezikoslovje, diahrono in primerjalno jezikoslovje izbranih jezikov in njihove povezave s slovenščino, besedotvorje, leksikologija in leksikografija, pomenoslovje, morfosintaksa, fonetika, fonologija in fonostilistika, didaktika in metodika poučevanja nematernih jezikov, prevodoslovje in raziskovanje tolmačenja, korpusno jezikoslovje in jezikovne tehnologije, generativna slovnica in teorija naravnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Pretežni del raziskav je zadeval področja, na katerih so člani naše programske skupine v mednarodnem prostoru uveljavljeni kot priznani strokovnjaki. Rezultati njihovega raziskovalnega dela so se izkazali za mednarodno strokovno javnost, sodeč po njenih odzivih, koristni in relevantni. Naša raziskava je z novih, predvsem funkcijskih pa tudi formalnih zornih kotov osvetlila različne slovnične in besedilne značilnosti proučevanih jezikov, obenem pa je prispevala k proučevanju teh jezikov kot tujih jezikov s kontrastivnega stališča in s tem prinesla tudi nova spoznanja o besedilnem funkcioniranju slovenščine. V okviru proučevanja romanskih jezikov smo največ prispevali k spoznanjem na naslednjih področjih: kontrastivna raziskovanja besedilnega funkcioniranja angleščine in romanskih jezikov (francoščine, italijanščine in španščine) ter latinščine in grščine na vseh ravneh – od besedilnosistemske oz. besedilne do fonološke – v primerjavi s slovenščino in s slovanskimi jeziki nasploh kot tudi v primerjavi z angleščino; leksikološki, leksikografski in prevodoslovni projekti; raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje italijansko-slovenske sociolingvistične situacije na Obali in v zamejstvu; raziskave o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih jezikovnih stikov (na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja) pa tudi slovensko-španskih jezikovnih stikov (med argentinskimi Slovenci) itd. Rezultati splošnih jezikoslovcev so še naprej utrjevali temelje teorije naravne skladnje, obenem pa so prispevali tudi k jezikovni tipologiji in psiholingvistiki. Uporabni so pri nadaljnjem raziskovanju na področju slovenistike, slavistike, splošnega jezikoslovja, primerjalnega jezikoslovja, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja in računalniške obdelave jezikovnih podatkov. Zaradi svoje izrazito interdisciplinarne narave bodo naši izsledki pomembni tudi za številne sorodne discipline, kot so npr. sociologija, psihologija, filozofija.
Pomen za razvoj Slovenije
Glede na to, da je razvoj Slovenije izrazito povezan z učinkovitim sporazumevanjem v mednarodnem prostoru, in sicer tako v angleščini kot glavnem sredstvu mednarodne komunikacije kot tudi v drugih jezikih, pomembnih za sporazumevanje na gospodarskem, političnem, znanstvenem in kulturnem področju, so rezultati raziskav, opravljenih v okviru našega raziskovalnega programa, daljnosežni in za našo državo temeljnega pomena. Prispevajo namreč k bistveno boljšemu razumevanju opazovanih jezikovnih fenomenov v proučevanih tujih jezikih – in še posebej v povezavi s slovenščino –, kar ima prek prenosa v prevajalsko, pedagoško in v najširšem smislu jezikovno prakso neposreden učinek na rabo tujih jezikov in slovenščine. Prav tako smo z izdelavo slovarjev (vključno z elektronskimi različicami), učbenikov in drugih jezikovnih pripomočkov pomembno pripomogli k izgradnji trdne infrastrukture, ki je za kvalitetnejše poučevanje in samozavestnejšo rabo jezika na vseh ravneh bistvena. V zvezi z angleščino kot najpomembnejšim jezikom mednarodne komunikacije pa tudi v zvezi z vsemi drugimi proučevanimi jeziki smo prispevali k razmahu kvalitetnih priročnikov, tako splošnega jezika kot različnih strokovnih terminologij oziroma jezika za posebne namene, kar naj bi med drugim pripomoglo k izboljšavi pedagoške, prevajalske in lektorske prakse pa tudi k učinkovitejšemu in kvalitetnejšemu znanstvenemu pisanju v tujih jezikih. To nam je omogočila raba znanstveno neoporečne metodologije predvsem funkcijskega in kontrastivnega jezikoslovja ter naš trud k razvijanju prevodoslovja ne le kot teoretične discipline, ampak tudi kot primerne osnove za dvig kvalitete prevajalskega dela pri nas. Enako kot za angleščino v Sloveniji to velja tudi za romanske jezike, katerih temeljito znanje se kaže za Slovence kot izjemno pomembno, in to ne le zaradi pragmatičnih zahtev po učinkoviti mednarodni komunikaciji, temveč tudi zaradi možnosti, da s tem prispevamo k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno ogroženo zaradi splošne prevlade angleščine. Glede na to, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja, so npr. italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italianistov in romanistov nasploh, ki jim je tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti in večkulturnosti. Spričo povedanega so naše bazične in aplikativne raziskave romanskih jezikov nasploh velikega pomena. Poleg angleščine in romanskih jezikov smo se v okviru našega raziskovalnega programa ukvarjali tudi z latinščino in grščino. Z raziskavami vseh teh jezikov smo odločno prispevali k utrjevanju zavesti o tradicionalni pripadnosti Slovenije evropskemu kulturnemu območju in o neprekinjeni vključenosti v njegove kulturne in znanstvene tokove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno