Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
JEZIKOSLOVJE; TEORETSKO, OPISNO IN UPORABNO JEZIKOSLOVJE; FUNKCIJSKI PRISTOPI; SLOVENŠČINA, ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, FRANCOŠČINA, ŠPANŠČINA, ITALIJANČINA, GRŠČINA, LATINŠČINA; POUČEVANJE IN UČENJE JEZIKOV, PREVAJANJE IN TOLMAČENJE, LEKSIKOGRAFIJA
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (39)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  38554  dr. Simon Borg  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 
2.  54739  Luka Brenko  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  10 
3.  50533  Mateja Brus  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2017 - 2021 
4.  22259  dr. Ina Ferbežar  Jezikoslovje  Tehnični sodelavec  2017 - 2021  279 
5.  06482  dr. Dušan Gabrovšek  Jezikoslovje  Upokojeni raziskovalec  2017 - 2019  365 
6.  19012  dr. Matej Hriberšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  344 
7.  21783  dr. Gašper Ilc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  212 
8.  09072  dr. Branka Kalenić Ramšak  Literarne vede  Raziskovalec  2017 - 2021  461 
9.  33028  dr. Monika Kavalir  Jezikoslovje  Raziskovalec  2020 - 2021  183 
10.  11052  dr. Smiljana Komar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  165 
11.  14091  dr. Uršula Krevs Birk  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  202 
12.  28696  dr. Helena Kuster  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2019  135 
13.  19009  dr. Meta Lah  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  227 
14.  22763  dr. David John Limon  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2018  498 
15.  33815  dr. Christina Manouilidou  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  119 
16.  06922  dr. Jasmina Markič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  604 
17.  18948  dr. Tatjana Marvin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  116 
18.  20794  dr. Darja Mertelj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  207 
19.  19520  dr. Tamara Mikolič Južnič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  271 
20.  14834  dr. Martina Ožbot Currie  Jezikoslovje  Vodja  2017 - 2021  474 
21.  19060  dr. Gregor Perko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2020  241 
22.  23966  dr. Barbara Pihler Ciglič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2018 - 2021  177 
23.  26214  dr. Janja Polajnar Lenarčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  158 
24.  35530  dr. Luka Repanšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2019 - 2021  145 
25.  17838  dr. Eva Sicherl  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  164 
26.  22586  dr. Andrej Stopar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  128 
27.  23965  dr. Maja Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2021  231 
28.  13630  dr. Agata Šega  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  75 
29.  19023  dr. Marjana Šifrar Kalan  Jezikoslovje  Raziskovalec  2018 - 2021  231 
30.  38782  dr. Tanja Škerlavaj  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2021  56 
31.  32376  dr. Mojca Šorli  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  114 
32.  10980  dr. Frančiška Trobevšek Drobnak  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2018  196 
33.  23562  dr. Sonia Vaupot  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  245 
34.  13232  dr. Primož Vitez  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  357 
35.  15268  dr. Marjeta Vrbinc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  266 
36.  21663  dr. Sonja Weiss  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  73 
37.  06947  dr. Marina Zorman  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  125 
38.  24440  dr. Ana Zwitter Vitez  Jezikoslovje  Raziskovalec  2017 - 2021  118 
39.  24432  dr. Sašo Živanović  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021  64 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.064 
Povzetek
Raziskave, s katerimi se ukvarjamo v naši programski skupini izhajajo iz teoretične predpostavke, da je jezik kot družbeni fenomen rezultat preteklih spontanih in načrtovanih konvencij in sprotnih postopnih modifikacij. Naša naloga je odkriti zakonitosti in tendence njegove oblikovanosti in njegovega funkcioniranja v konkretnih komunikacijskih situacijah. V epistemološkem pogledu je zato nujno upoštevanje vpetosti posameznega jezikovnega pojava v besedilo oz. v najširši situacijski kontekst, kar pomeni, da je teoretska osnova našega pristopa v glavnem eminentno besediloslovna in funkcijska, pri proučevanju starih jezikov (grščine in latinščine ter hetitščine) pa včasih tudi klasična filološka. Obenem si nekateri raziskovalci znotraj naše programske skupine prizadevajo jezikovne fenomene raziskovati tudi s stališča teorije v ožjem smislu – in sicer znotraj paradigme tvorbeno-pretvorbene slovnice, čeprav je funkcijski izrazito prevladuje. Vsi ti pristopi – funkcijski oz. besedilosloven v najširšem smislu (vključujoč tudi diahrone vidike), klasično filološki in teoretski v ožjem pomenu – so važni in komplementarni, saj proučujejo najrazličnejša, deloma ali v celoti neraziskana vprašanja posameznih jezikov (in to pretežno kontrastivno, večinoma v povezavi s slovenščino) in odkrivajo lastnosti in zakonitosti njihovega funkcioniranja. Naša osnovna raziskovalna preokupacija je, kako bolje razumeti jezikovno funkcioniranje v njegovih najrazličnejših posebnostih samih na sebi, pa tudi z namenom, da bi nam to razumevanje omogočilo uspešnejše poučevanje in učenje jezikov, kvalitetnejše prevajanje in tolmačenje ter boljšo leksikografsko prakso. Raziskovalni program vključuje raziskave, ki zajemajo področja specifičnih in splošnih značilnosti angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, latinščine in grščine kakor tudi kontrastivne vidike v primerjavi s slovenščino kot materinščino ali kot drugim/tujim jezikom. Cilj teh raziskav je sistematično proučiti izbrana vprašanja, v nekaterih primerih predvsem s stališča slovenščine. Omenjeni jeziki in kulture so namreč svetovno pomembni in Slovenci z njimi že tradicionalno živimo v tesnem stiku na gospodarskem, političnem, znanstvenem, kulturnem in na drugih področjih.
Pomen za razvoj znanosti
Glede na to, da bodo naše raziskave v prevladujoči meri potekale na področjih, na katerih so se člani naše programske skupine v mednarodnem prostoru že uveljavili kot priznani strokovnjaki, pričakujemo, da bodo rezultati predvidenih raziskav za mednarodno strokovno javnost - glede na njene doslejšnje odzive - še naprej koristni in zanimivi in da se bodo tvorno vpenjali v vrhunsko sodobno jezikoslovno znanost v Evropi in v svetu. Spričo položaja angleščine kot najpomembnejšega jezika za mednarodno komunikacijo, se naše delo vključuje v proučevanje angleščine kot nematernega jezika v deželah z najrazličnejšimi jezikovnimi in kulturnimi okolji. S svojim delom želimo pokazati predvsem metodološko jasen in strokovno neoporečen pristop k proučevanju različnih jezikoslovnih vidikov angleščine, ki so danes mednarodno relevantni glede na spremenjeno funkcijo tega jezika kot najpomembnejšega jezika v mednarodni komunikaciji. Kontrastivne slovensko-angleške študije, ki jih predstavljamo, so poleg tega izredno pomembne z vidika seznanjanja mednarodne javnosti z jezikovnimi in kulturnimi posebnostmi slovenskega jezika. Kar zadeva proučevanje romanskih jezikov, ki so za Slovence pomembni deloma kot jeziki mednarodne komunikacije (francoščina, španščina, portugalščina, italijanščina), deloma pa kot s slovenščino stični jeziki (italijanščina, furlanščina), bo naš najpomembnejši prispevek še naprej na naslednjih področjih: kontrastivna raziskovanja besedilnega funkcioniranja romanskih jezikov na vseh ravneh - od besedilnosistemske oz. besedilne do fonološke - v primerjavi s slovenščino in s slovanskimi jeziki nasploh kot tudi v primerjavi z angleščino; leksikološki, leksikografski in prevodoslovni projekti; raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje italijansko-slovenske sociolingvistične situacije na Obali in v zamejstvu; raziskave o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih in slovensko-furlanskih jezikovnih stikov (na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja) pa tudi slovensko-španskih (med argentinskimi Slovenci) itd. Posebna podzraziskava se bo ukvarjala s prisotnostjo romanizmov različne provenience v slovenščini. V zadnjih letih smo se v naši programski skupini ukvarjali tudi z nemščino, ki je v slovenskem prostoru jezik posebnega mednarodnega pomena. Tudi pri raziskovanju tega jezika je pristop pretežno kontrastiven in besedilosloven. Raziskovalci s področja splošnega jezikoslovja bodo prispevali k teoriji skladnje, oblikoslovja in fonologije, nato k teoriji univerzalne slovnice, h generativni slovnici, k jezikovni tipologiji in psiholingvistiki. Izsledki bodo uporabni pri nadaljnjem raziskovanju na področju slovenistike in slavistike, primerjalnega jezikoslovja, psiholingvistike, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja in računalniške obdelave jezikovnih podatkov. Njihovo raziskovanje se uvršča v kontekst najbolj aktualnega sodobnega proučevanja jezika bodisi s čiste teoretske perspektive bodisi v povezavi z družbenimi in psihološkimi spremenljivkami (npr. spol, starost, družbeni status, etnična identiteta, kognitivna zmožnost, percepcije in stališča). Pri raziskavah jezikov iz najstarejših dokumentiranih obdobij, npr. hetitščine, prihaja do posrečenega združevanja klasičnih metod primerjalnega jezikoslovja in najnovejših besediloslovnih in funkcijskih pristopov. Tudi raziskave klasičnih filologov bodo prispevale k uskladitvi spoznanj sodobnega besediloslovja z dognanji antičnega jezikoslovja in retorike. Osvetlile bodo nastanek jezikoslovja kot samostojne vede in prikazale njegovo podobo v luči soodvisnosti ved, ki so si bile nekoč bistveno bolj sorodne kot danes, namreč jezikoslovja, retorike in filozofije. Obenem bodo besediloslovne raziskave grških in latinskih tekstov prispevale nova spoznanja k védenju o klasičnih jezikih, kakršna lahko doprinese le sodoben funkcijski pristop.
Pomen za razvoj Slovenije
Nobenega dvoma ni, da je razvoj Slovenije kar najtesnje povezan z učinkovitim sporazumevanjem v mednarodnem prostoru, in sicer tako v angleščini kot glavnim sredstvom mednarodne komunikacije kot v drugih jezikih, pomembnih za sporazumevanje na gospodarskem, političnem, znanstvenem in kulturnem področju. Da bi Slovenci lahko dolgoročno kvalitetno in samozavestno komunicirali v teh jezikih, je potrebna trdna infrastruktura, od ustreznega poučevanja jezika v šolah na vseh ravneh, do razpoložljivosti jezikovnih priročnikov in do odlične raziskanosti teh jezikov samih na sebi in še posebej v povezavi s SLOVENŠČINO. Kar zadeva ANGLEŠČINO in tudi vse OSTALE PROUČEVANE JEZIKE, želimo prispevati k razmahu kvalitetnih priročnikov, tako splošnega jezika kot različnih strokovnih terminologij oziroma jezika za posebne namene. Izboljšanje stanja pri dvojezičnem slovaropisju je pri tem izrednega pomena, k čemur bomo lahko še posebej prispevali z elektronskimi različicami slovarjev. Zato želimo udejanjiti znanstveno neoporečno metodologijo kontrastivne analize ter razviti prevodoslovje ne le kot teoretično disciplino, ampak tudi kot primerno osnovo za dvig kvalitete prevajalskega dela pri nas. Med važnimi dolgoročnimi cilji je tudi izboljšava jezikovnega pouka na vseh ravneh, zlasti (znanstvenega) pisanja v tujem jeziku ter prevajanja in lektoriranja znanstvenih in tehničnih besedil.    Izjemno pomembno je za Slovence temeljito znanje ROMANSKIH JEZIKOV in NEMŠČINE, in to ne le zaradi pragmatičnih zahtev po učinkoviti mednarodni komunikaciji, temveč tudi zaradi možnosti, da s tem prispevamo k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno ogroženo zaradi splošne prevlade angleščine. Spričo dejstva, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja, so italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italijanistov in romanistov nasploh, ki jim bo tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti in večkulturnosti. Posebnega pomena je tudi raziskovanje nemščine kot za slovensko okolje izjemno važnega jezika mednarodne komunikacije. Z raziskavo vseh obravnavanih MODERNIH JEZIKOV ter LATINŠČINE in GRŠČINE bomo odločno prispevali k utrjevanju zavesti o tradicionalni pripadnosti Slovenije evropskemu kulturnemu območju ter o neprekinjeni vključenosti v njegove kulturne in znanstvene tokove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2017, 2018, 2019
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2017, 2018, 2019
Zgodovina ogledov
Priljubljeno