Projekti / Programi
Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki
01. januar 2009
- 31. december 2013
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Jezikoslovje, moderni jeziki, angleščina, francoščina, italijanščina, španščina, slovenščina; klasični jeziki; besediloslovje, analiza diskurza; kontrastivna analiza; slovaropisje in slovaroslovje, frazeologija; glasoslovje, akustična fonetika, funkcionalizem, pragmatika, stilistika, retorika, splošno jezikoslovje, sociolingvistika, jeziki v stiku, večkulturnost, jezikovna politika, psiholingvistika, teorija o jezikovni naravnosti, generativno jezikoslovje; kulturna in jezikovna specifičnost in samobitnost slovenščine, italijanščina kot jezik okolja v R Sloveniji; poučevanje tujih jezikov, metodika; prevajalstvo in tolmaštvo, podnaslavljanje.
Raziskovalci (37)
Organizacije (1)
Povzetek
Izhajajoč iz predpostavke, da je jezik kot družbeni fenomen rezultat preteklih spontanih in načrtovanih konvencij in sprotnih postopnih modifikacij, si prizadevamo odkrivati zakonitosti (zakonov v jeziku namreč ni) in tendence njegove oblikovanosti in njegovega funkcioniranja v konkretnih komunikacijskih situacijah. Prepričani smo, da je zato v epistemološkem pogledu nujno upoštevanje vpetosti posameznega jezikovnega pojava v besedilo oz. v najširši situacijski kontekst, kar implicra, da je teoretična osnova celotnega našega raziskovanja eminentno besediloslovna.
V program so vključene raziskave, ki zajemajo področja specifičnih in splošnih značilnosti angleščine, francoščine, italijanščine, španščine, latinščine in grščine kakor tudi kontrastivne vidike v primerjavi s slovenščino kot materinščino. Cilj teh raziskav je sistematično proučiti izbrana vprašanja predvsem s stališča slovenščine in Slovencev. Gre namreč za svetovno pomembne jezike in kulture, s katerimi Slovenci že tradicionalno živimo v tesnem stiku na gospodarskem, političnem in na drugih področjih. Naše kvalitetno poznavanje teh jezikov in njihovih kultur in iz njega izhajajoča sposobnost uspešnega komuniciranja sta bistvena za tvorno in samozavestno vstopanje Slovenije v evropske integracije. Hkrati nam bo globlje poznavanje teh jezikov in kultur omogočalo tudi boljše poznavanje lastnega jezika in kulture, kar je nujno tako za uspešno usvajanje tujih jezikov (preprečevanje oz. odpravljanje jezikovnih in kulturnih barier in interferenc) kot za ozaveščanje o lastni kulturni in jezikovni samobitnosti. Rezultati bazičnih raziskav bodo uporabljeni za pripravo kvalitetnih jezikovnih gradiv (od obojestranskih slovarjev angleškega, francoskega, italijanskega, španskega in latinskega jezika za najširšo uporabo prek materialov za univerzitetni študij do učbenikov za različne stopnje jezikovnega pouka), pri reševanju številnih zahtevnih aplikativnih nalog, med katerimi so formiranje in permanentno izobraževanje učiteljev jezikov in slovenščine kot tujega jezika za različne stopnje izobraževanja, nato lastno vzgajanje profesionalnih prevajalcev in tolmačev, kvalitetnejši študij prevajanja in tolmačenja ipd.
Iz povedanega sledi, da bodo prednostno obravnavane tematike z naslednjih področij: besediloslovje z analizo diskurza in funkcijska slovnica, stilistika in retorika, pragmatika, sociolingvistika, kontrastivna analiza, uporabno jezikoslovje, diahrono in primerjalno jezikoslovje izbranih jezikov in njihove povezave s slovenščino, besedotvorje, leksikologija in leksikografija, pomenoslovje, morfosintaksa, fonetika, fonologija in fonostilistika, didaktika in metodika poučevanja nematernih jezikov, prevodoslovje in raziskovanje tolmačenja, korpusno jezikoslovje in jezikovne tehnologije, generativna slovnica in teorija naravnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Predvidene raziskave bodo večinoma zadevale področja, na katerih se člani naše programske skupine v mednarodnem prostoru že uveljavljeni. Pričakujemo, da bodo rezultati predvidenih raziskav za strokovno javnost - glede na njene doslejšnje odzive - še naprej koristni in zanimivi in da se bodo tvorno vpenjali v sodobno jezikoslovno znanost v Evropi in v svetu. Glede na položa angleščine kot najpomembnejšega jezika za mednarodno komunikacijo, se naše delo vključuje v proučevanje angleščine kot nematernega jezika v deželah z najrazličnejšimi jezikovnimi in kulturnimi okolji. S svojim delom želimo pokazati predvsem metodološko jasen in strokovno neoporečen pristop k proučevanju različnih jezikoslovnih vidikov angleščine, ki so danes mednarodno relevantni glede na spremenjeno funkcijo tega jezika kot najpomembnejšega jezika v mednarodni komunikaciji. Med proučevanimi jeziki je odslej tudi nemščina kot jezik, ki je za Slovence pomemben tako z zgodovinskega kot s sodobnega vidika. Podobno kot pri ukvarjanju z romanskimi jeziki, ki so za Slovence važni deloma kot jeziki mednarodne komunikacije (francoščina, španščina, portugalščina, italijanščina), deloma pa kot s slovenščino stični jeziki (italijanščina, furlanščina), bo tudi v zvezi z nemščino naš poglavitni prispevek naslednjih področjih: kontrastivna raziskovanja besedilnega funkcioniranja posameznih jezikov na vseh ravneh - od besedilnosistemske oz. besedilne do fonološke - v primerjavi s slovenščino; leksikološki, leksikografski in prevodoslovni projekti; raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje nemško-slovenske dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem in italijansko-slovenske dvojezičnosti na Obali in v zamejstvu. Posvetili se bomo tudi raziskavam o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih in slovensko-furlanskih jezikovnih stikov (na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja) pa tudi slovensko-španskih (med argentinskimi Slovenci). Posebna podzraziskava se bo ukvarjala s prisotnostjo romanizmov različne provenience v slovenščini. Raziskovalci s področja splošnega jezikoslovja bodo prispevali k teoriji naravne skladnje, oblikoslovja in fonologije, nato k teoriji univerzalne slovnice, h generativni slovnici, k jezikovni tipologiji in psiholingvistiki. Izsledki bodo uporabni pri nadaljnjem raziskovanju na področju slovenistike, primerjalnega jezikoslovja, psiholingvistike, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja in računalniške obdelave jezikovnih podatkov. Njihovo raziskovanje se uvršča v kontekst najbolj aktualnega sodobnega proučevanja jezika bodisi s čiste teoretske perspektive bodisi v povezavi z družbenimi in psihološkimi spremenljivkami (npr. spol, starost, družbeni status, etnična identiteta, kognitivna zmožnost, percepcije in stališča). Pri raziskavah jezikov iz najstarejših dokumentiranih obdobij, npr. hetitščine, prihaja do posrečenega združevanja klasičnih metod primerjalnega jezikoslovja in najnovejših besediloslovnih in funkcijskih pristopov. Tudi raziskave klasičnih filologov bodo prispevale k uskladitvi spoznanj sodobnega besediloslovja z dognanji antičnega jezikoslovja, in sicer na osnovi proučevanja različnih faz latinščine in stare grščine.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj Slovenije je najtesnje povezan s kvalitetnim in učinkovitim sporazumevanjem v mednarodnem prostoru, in sicer tako v angleščini kot glavnim sredstvom mednarodne komunikacije kot v drugih jezikih, pomembnih za sporazumevanje na gospodsrkem, političnem, znantvenem in kulturnem področju. Da bi Slovenci lahko dolgoročno kvalitetno in samozavestno komunicirali v teh jezikih, je potrebna trdna infrastruktura, od ustreznega poučevanja jezika v šolah na vseh ravneh, do razpoložljivosti jezikovnih priročnikov in do odlične raziskanosti teh jezikov samih na sebi in še posebej v povezavi s SLOVENŠČINO. Kar zadeva ANGLEŠČINO in tudi vse OSTALE PROUČEVANE JEZIKE, želimo prispevati k razmahu kvalitetnih priročnikov, tako splošnega jezika kot različnih strokovnih terminologij oziroma jezika za posebne namene. Izboljšanje stanja pri dvojezičnem slovaropisju je pri tem izrednega pomena, k čemur bomo lahko še posebej prispevali z elektronskimi različicami slovarjev. Zato želimo udejanjiti znanstveno neoporečno metodologijo kontrastivne analize ter razviti prevodoslovje ne le kot teoretično disciplino, ampak tudi kot primerno osnovo za dvig kvalitete prevajalskega dela pri nas. Med važnimi dolgoročnimi cilji je tudi izboljšava jezikovnega pouka na vseh ravneh, zlasti (znanstvenega) pisanja v tujem jeziku ter prevajanja in lektoriranja znanstvenih in tehničnih besedil. Izjemno pomembno je za Slovence temeljito znanje NEMŠČINE in ROMANSKIH JEZIKOV, in to ne le zaradi pragmatičnih zahtev po učinkoviti mednarodni komunikaciji, temveč tudi zaradi možnosti, da s tem prispevamo k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno ogroženo zaradi splošne prevlade angleščine. Spričo dejstva, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja in da je manjšinski jezik v nekaterih delih Furlanije Julijske Krajine, so italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italijanistov in romanistov nasploh, ki jim bo tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti in večkulturnosti. Iz podobnih razlogov si posebno raziskovalno pozornost zasluži tudi nemško-slovenski jezikovni stik. Z raziskavo vseh obravnavanih MODERNIH JEZIKOV ter LATINŠČINE in GRŠČINE bomo prispevali k utrjevanju zavesti o tradicionalni pripadnosti Slovenije evropskemu kulturnemu območju ter o neprekinjeni vključenosti v njegove kulturne in znanstvene tokove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2009,
2010,
2011,
2012,
zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
