Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.01  Humanistika  Jezikoslovje  Raziskovanje posameznih jezikov 
6.05.02  Humanistika  Jezikoslovje  Teoretično in uporabno jezikoslovje 

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
Jezikoslovje, moderni jeziki, angleščina, francoščina, italijanščina, španščina, slovenščina; klasični jeziki; besediloslovje, analiza diskurza; kontrastivna analiza; slovaropisje in slovaroslovje, frazeologija; glasoslovje, akustična fonetika, funkcionalizem, pragmatika, stilistika, retorika, splošno jezikoslovje, sociolingvistika, jeziki v stiku, večkulturnost, jezikovna politika, psiholingvistika, teorija o jezikovni naravnosti, generativno jezikoslovje; kulturna in jezikovna specifičnost in samobitnost slovenščine, italijanščina kot jezik okolja v R Sloveniji; poučevanje tujih jezikov, metodika; prevajalstvo in tolmaštvo, podnaslavljanje.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (37)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  10792  dr. Matjaž Babič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2011  129 
2.  29354  dr. Mojca Cajnko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  35 
3.  06482  dr. Dušan Gabrovšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  365 
4.  09137  dr. Marija Golden  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  71 
5.  19012  dr. Matej Hriberšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  344 
6.  21783  dr. Gašper Ilc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  212 
7.  09072  dr. Branka Kalenić Ramšak  Literarne vede  Raziskovalec  2009 - 2013  461 
8.  21578  dr. Jerneja Kavčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  103 
9.  11052  dr. Smiljana Komar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  165 
10.  14091  dr. Uršula Krevs Birk  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013  202 
11.  28696  dr. Helena Kuster  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013  135 
12.  19009  dr. Meta Lah  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  227 
13.  19017  dr. Frančiška Lipovšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  101 
14.  06922  dr. Jasmina Markič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  604 
15.  18948  dr. Tatjana Marvin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  116 
16.  20794  dr. Darja Mertelj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  207 
17.  04841  dr. Tjaša Miklič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  112 
18.  19520  dr. Tamara Mikolič Južnič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013  271 
19.  00863  dr. Albina Nećak-Lük  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  351 
20.  12620  dr. Silvana Orel Kos  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  274 
21.  00559  dr. Janez Orešnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  436 
22.  14834  dr. Martina Ožbot Currie  Jezikoslovje  Vodja  2009 - 2013  474 
23.  19060  dr. Gregor Perko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  241 
24.  06471  dr. Vladimir Pogačnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2012  292 
25.  26214  dr. Janja Polajnar Lenarčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013  158 
26.  17838  dr. Eva Sicherl  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  164 
27.  11800  dr. Janez Skela  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  959 
28.  23965  dr. Maja Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2013  231 
29.  13630  dr. Agata Šega  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  75 
30.  04984  dr. Rastislav Šuštaršič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  168 
31.  10980  dr. Frančiška Trobevšek Drobnak  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  196 
32.  23562  dr. Sonia Vaupot  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  245 
33.  13232  dr. Primož Vitez  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  357 
34.  15268  dr. Marjeta Vrbinc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  266 
35.  21663  dr. Sonja Weiss  Jezikoslovje  Raziskovalec  2013  73 
36.  06947  dr. Marina Zorman  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2013  125 
37.  24440  dr. Ana Zwitter Vitez  Jezikoslovje  Raziskovalec  2009 - 2011  118 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.062 
Povzetek
Izhajajoč iz predpostavke, da je jezik kot družbeni fenomen rezultat preteklih spontanih in načrtovanih konvencij in sprotnih postopnih modifikacij, si prizadevamo odkrivati zakonitosti (zakonov v jeziku namreč ni) in tendence njegove oblikovanosti in njegovega funkcioniranja v konkretnih komunikacijskih situacijah. Prepričani smo, da je zato v epistemološkem pogledu nujno upoštevanje vpetosti posameznega jezikovnega pojava v besedilo oz. v najširši situacijski kontekst, kar implicra, da je teoretična osnova celotnega našega raziskovanja eminentno besediloslovna. V program so vključene raziskave, ki zajemajo področja specifičnih in splošnih značilnosti angleščine, francoščine, italijanščine, španščine, latinščine in grščine kakor tudi kontrastivne vidike v primerjavi s slovenščino kot materinščino. Cilj teh raziskav je sistematično proučiti izbrana vprašanja predvsem s stališča slovenščine in Slovencev. Gre namreč za svetovno pomembne jezike in kulture, s katerimi Slovenci že tradicionalno živimo v tesnem stiku na gospodarskem, političnem in na drugih področjih. Naše kvalitetno poznavanje teh jezikov in njihovih kultur in iz njega izhajajoča sposobnost uspešnega komuniciranja sta bistvena za tvorno in samozavestno vstopanje Slovenije v evropske integracije. Hkrati nam bo globlje poznavanje teh jezikov in kultur omogočalo tudi boljše poznavanje lastnega jezika in kulture, kar je nujno tako za uspešno usvajanje tujih jezikov (preprečevanje oz. odpravljanje jezikovnih in kulturnih barier in interferenc) kot za ozaveščanje o lastni kulturni in jezikovni samobitnosti. Rezultati bazičnih raziskav bodo uporabljeni za pripravo kvalitetnih jezikovnih gradiv (od obojestranskih slovarjev angleškega, francoskega, italijanskega, španskega in latinskega jezika za najširšo uporabo prek materialov za univerzitetni študij do učbenikov za različne stopnje jezikovnega pouka), pri reševanju številnih zahtevnih aplikativnih nalog, med katerimi so formiranje in permanentno izobraževanje učiteljev jezikov in slovenščine kot tujega jezika za različne stopnje izobraževanja, nato lastno vzgajanje profesionalnih prevajalcev in tolmačev, kvalitetnejši študij prevajanja in tolmačenja ipd. Iz povedanega sledi, da bodo prednostno obravnavane tematike z naslednjih področij: besediloslovje z analizo diskurza in funkcijska slovnica, stilistika in retorika, pragmatika, sociolingvistika, kontrastivna analiza, uporabno jezikoslovje, diahrono in primerjalno jezikoslovje izbranih jezikov in njihove povezave s slovenščino, besedotvorje, leksikologija in leksikografija, pomenoslovje, morfosintaksa, fonetika, fonologija in fonostilistika, didaktika in metodika poučevanja nematernih jezikov, prevodoslovje in raziskovanje tolmačenja, korpusno jezikoslovje in jezikovne tehnologije, generativna slovnica in teorija naravnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Predvidene raziskave bodo večinoma zadevale področja, na katerih se člani naše programske skupine v mednarodnem prostoru že uveljavljeni. Pričakujemo, da bodo rezultati predvidenih raziskav za strokovno javnost - glede na njene doslejšnje odzive - še naprej koristni in zanimivi in da se bodo tvorno vpenjali v sodobno jezikoslovno znanost v Evropi in v svetu. Glede na položa angleščine kot najpomembnejšega jezika za mednarodno komunikacijo, se naše delo vključuje v proučevanje angleščine kot nematernega jezika v deželah z najrazličnejšimi jezikovnimi in kulturnimi okolji. S svojim delom želimo pokazati predvsem metodološko jasen in strokovno neoporečen pristop k proučevanju različnih jezikoslovnih vidikov angleščine, ki so danes mednarodno relevantni glede na spremenjeno funkcijo tega jezika kot najpomembnejšega jezika v mednarodni komunikaciji. Med proučevanimi jeziki je odslej tudi nemščina kot jezik, ki je za Slovence pomemben tako z zgodovinskega kot s sodobnega vidika. Podobno kot pri ukvarjanju z romanskimi jeziki, ki so za Slovence važni deloma kot jeziki mednarodne komunikacije (francoščina, španščina, portugalščina, italijanščina), deloma pa kot s slovenščino stični jeziki (italijanščina, furlanščina), bo tudi v zvezi z nemščino naš poglavitni prispevek naslednjih področjih: kontrastivna raziskovanja besedilnega funkcioniranja posameznih jezikov na vseh ravneh - od besedilnosistemske oz. besedilne do fonološke - v primerjavi s slovenščino; leksikološki, leksikografski in prevodoslovni projekti; raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje nemško-slovenske dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem in italijansko-slovenske dvojezičnosti na Obali in v zamejstvu. Posvetili se bomo tudi raziskavam o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih in slovensko-furlanskih jezikovnih stikov (na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja) pa tudi slovensko-španskih (med argentinskimi Slovenci). Posebna podzraziskava se bo ukvarjala s prisotnostjo romanizmov različne provenience v slovenščini. Raziskovalci s področja splošnega jezikoslovja bodo prispevali k teoriji naravne skladnje, oblikoslovja in fonologije, nato k teoriji univerzalne slovnice, h generativni slovnici, k jezikovni tipologiji in psiholingvistiki. Izsledki bodo uporabni pri nadaljnjem raziskovanju na področju slovenistike, primerjalnega jezikoslovja, psiholingvistike, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja in računalniške obdelave jezikovnih podatkov. Njihovo raziskovanje se uvršča v kontekst najbolj aktualnega sodobnega proučevanja jezika bodisi s čiste teoretske perspektive bodisi v povezavi z družbenimi in psihološkimi spremenljivkami (npr. spol, starost, družbeni status, etnična identiteta, kognitivna zmožnost, percepcije in stališča). Pri raziskavah jezikov iz najstarejših dokumentiranih obdobij, npr. hetitščine, prihaja do posrečenega združevanja klasičnih metod primerjalnega jezikoslovja in najnovejših besediloslovnih in funkcijskih pristopov. Tudi raziskave klasičnih filologov bodo prispevale k uskladitvi spoznanj sodobnega besediloslovja z dognanji antičnega jezikoslovja, in sicer na osnovi proučevanja različnih faz latinščine in stare grščine.
Pomen za razvoj Slovenije
Razvoj Slovenije je najtesnje povezan s kvalitetnim in učinkovitim sporazumevanjem v mednarodnem prostoru, in sicer tako v angleščini kot glavnim sredstvom mednarodne komunikacije kot v drugih jezikih, pomembnih za sporazumevanje na gospodsrkem, političnem, znantvenem in kulturnem področju. Da bi Slovenci lahko dolgoročno kvalitetno in samozavestno komunicirali v teh jezikih, je potrebna trdna infrastruktura, od ustreznega poučevanja jezika v šolah na vseh ravneh, do razpoložljivosti jezikovnih priročnikov in do odlične raziskanosti teh jezikov samih na sebi in še posebej v povezavi s SLOVENŠČINO. Kar zadeva ANGLEŠČINO in tudi vse OSTALE PROUČEVANE JEZIKE, želimo prispevati k razmahu kvalitetnih priročnikov, tako splošnega jezika kot različnih strokovnih terminologij oziroma jezika za posebne namene. Izboljšanje stanja pri dvojezičnem slovaropisju je pri tem izrednega pomena, k čemur bomo lahko še posebej prispevali z elektronskimi različicami slovarjev. Zato želimo udejanjiti znanstveno neoporečno metodologijo kontrastivne analize ter razviti prevodoslovje ne le kot teoretično disciplino, ampak tudi kot primerno osnovo za dvig kvalitete prevajalskega dela pri nas. Med važnimi dolgoročnimi cilji je tudi izboljšava jezikovnega pouka na vseh ravneh, zlasti (znanstvenega) pisanja v tujem jeziku ter prevajanja in lektoriranja znanstvenih in tehničnih besedil. Izjemno pomembno je za Slovence temeljito znanje NEMŠČINE in ROMANSKIH JEZIKOV, in to ne le zaradi pragmatičnih zahtev po učinkoviti mednarodni komunikaciji, temveč tudi zaradi možnosti, da s tem prispevamo k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno ogroženo zaradi splošne prevlade angleščine. Spričo dejstva, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja in da je manjšinski jezik v nekaterih delih Furlanije Julijske Krajine, so italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italijanistov in romanistov nasploh, ki jim bo tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti in večkulturnosti. Iz podobnih razlogov si posebno raziskovalno pozornost zasluži tudi nemško-slovenski jezikovni stik. Z raziskavo vseh obravnavanih MODERNIH JEZIKOV ter LATINŠČINE in GRŠČINE bomo prispevali k utrjevanju zavesti o tradicionalni pripadnosti Slovenije evropskemu kulturnemu območju ter o neprekinjeni vključenosti v njegove kulturne in znanstvene tokove.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno