Projekti / Programi
Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki
01. januar 2014
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| H350 |
Humanistične vede |
Jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Raziskovalci (28)
Organizacije (1)
Povzetek
Izhajajoč iz naših raziskovalnih interesov kot tudi iz potreb slovenskega in mednarodnega jezikoslovja in humanistike, se v okviru raziskovalnega programa osredotočamo na odkrivanje zakonitosti in tendenc jezikovne oblikovanosti in jezikovnega funkcioniranja s stališča teorije in sistema, še izraziteje pa glede na rabo jezika v konkretnih komunikacijskih situacijah. Izsledke skušamo v kar največji meri aplicirati na področje prevajanja (večine proučevanih jezikov in slovenščine), slovaropisja (predvsem dvojezičnega slovenskega in angleškega, francoskega, španskega, latinskega, grškega) in poučevanja jezikov (vseh proučevanih jezikov in slovenščine). V program so vključene raziskave, ki zajemajo področja specifičnih in splošnih značilnosti angleščine, nemščine, francoščine, italijanščine, španščine, latinščine, grščine in hetitščine. Vsi omenjeni jeziki razen slednjega se proučujejo tudi s kontrastivnega vidika, v primerjavi s slovenščino kot materinščino. Izbrana raziskovalna vprašanja si prizadevamo sistematično proučevati nasploh in še posebej s stališča slovenščine. Poglavitna podpodročja našega raziskovanja so: besediloslovje z analizo diskurza in funkcijsko jezikoslovje, stilistika in retorika, pragmatika, sociolingvistika, kontrastivna analiza, uporabno jezikoslovje, diahrono in primerjalno jezikoslovje izbranih jezikov (vključno z njihovimi povezavami s slovenščino), besedotvorje, leksikologija in leksikografija, pomenoslovje, morfosintaksa, fonetika, fonologija in prozodija, didaktika in metodika poučevanja nematernih jezikov, prevodoslovje in raziskovanje tolmačenja, korpusno jezikoslovje in jezikovne tehnologije, generativna slovnica in teorija naravnosti.
Pomen za razvoj znanosti
Naše raziskave zadevajo predvsem področja, na katerih so člani naše programske skupine v mednarodnem prostoru že uveljavljeni. Pričakujemo, da bodo doseženi rezultati za strokovno javnost glede na njene doslejšnje odzive še naprej koristni in zanimivi in da se bodo tvorno vpenjali v sodobno jezikoslovno znanost v Evropi in v svetu. Glede na položaj angleščine kot najpomembnejšega jezika za mednarodno komunikacijo, se naše delo vključuje v proučevanje angleščine kot nematernega jezika v deželah z najrazličnejšimi jezikovnimi in kulturnimi okolji. S svojimi raziskavami želimo pokazati predvsem metodološko jasen in strokovno neoporečen pristop k proučevanju različnih jezikoslovnih vidikov angleščine, ki so danes mednarodno relevantni glede na spremenjeno funkcijo tega jezika kot najpomembnejšega jezika v mednarodni komunikaciji. Med proučevanimi jeziki so tudi romanski jeziki in nemščina - slednja kot jezik, ki je za Slovence pomemben tako z zgodovinskega kot s sodobnega vidika. Podobno kot pri ukvarjanju z romanskimi jeziki, ki so za Slovence važni deloma kot jeziki mednarodne komunikacije (francoščina, španščina, portugalščina, italijanščina), deloma pa kot s slovenščino stični jeziki (italijanščina, furlanščina), je tudi v zvezi z nemščino naš poglavitni prispevek na naslednjih področjih: kontrastivna raziskovanja besedilnega funkcioniranja posameznih jezikov na vseh ravneh od besedilno-sistemske oz. besedilne do fonološke v primerjavi s slovenščino; leksikološki, leksikografski in prevodoslovni projekti; raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje nemško-slovenske dvojezičnosti na avstrijskem Koroškem in italijansko-slovenske dvojezičnosti na Obali in v zamejstvu. Posvečamo se tudi raziskavam o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih in slovensko-furlanskih jezikovnih stikov (na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja) pa tudi slovensko-španskih (med argentinskimi Slovenci). Posebna podzraziskava se ukvarja s prisotnostjo romanizmov različne provenience v slovenščini. Raziskovalci s področja splošnega jezikoslovja prispevajo k teoriji naravne skladnje, oblikoslovja in fonologije, nato k teoriji univerzalne slovnice, h generativni slovnici, k jezikovni tipologiji in psiholingvistiki. Izsledki so uporabni pri nadaljnjem raziskovanju na področju slovenistike, primerjalnega jezikoslovja, psiholingvistike, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja in računalniške obdelave jezikovnih podatkov. Njihovo raziskovanje se uvršča v kontekst najbolj aktualnega sodobnega proučevanja jezika bodisi s čiste teoretske perspektive bodisi v povezavi z družbenimi in psihološkimi spremenljivkami (npr. spol, starost, družbeni status, etnična identiteta, kognitivna zmožnost, percepcije in stališča). Pri raziskavah jezikov iz najstarejših dokumentiranih obdobij, npr. hetitščine, prihaja do posrečenega združevanja klasičnih metod primerjalnega jezikoslovja in najnovejših besediloslovnih in funkcijskih pristopov. Tudi raziskave klasičnih filologov prispevajo k uskladitvi spoznanj sodobnega besediloslovja z dognanji antičnega jezikoslovja, in sicer na osnovi proučevanja različnih faz latinščine in stare grščine. V zvezi s staro grščino velja omeniti še pomemben leksikografski podvig, ki se je uspešno zaključil pred kratkim.
Pomen za razvoj Slovenije
Izhajamo s stališča, da sta uspešnost in razvoj Slovenije zagotovo kar najtesneje povezana s kvalitetnim in učinkovitim sporazumevanjem v mednarodnem prostoru, in sicer tako v angleščini kot glavnem sredstvu mednarodne komunikacije kot v drugih jezikih, pomembnih za sporazumevanje na gospodarskem, političnem, znanstvenem in kulturnem področju. Da bi Slovenci lahko dolgoročno kvalitetno in samozavestno komunicirali v teh jezikih, je potrebna trdna infrastruktura, od ustreznega poučevanja jezika v šolah na vseh ravneh, do razpoložljivosti jezikovnih in slovarskih priročnikov in do karseda dobre raziskanosti teh jezikov samih na sebi in še posebej v povezavi s slovenščino. Kar zadeva angleščino in tudi vse ostale proučevane jezike, želimo prispevati k razmahu kvalitetnih priročnikov, tako splošnega jezika kot različnih strokovnih terminologij oziroma jezika za posebne namene. Izboljšanje stanja pri dvojezičnem slovaropisju je pri tem izrednega pomena, k čemur še posebej prispevamo z novimi in prenovljenimi slovarji. Zato želimo udejanjiti znanstveno neoporečno metodologijo kontrastivne analize ter razviti prevodoslovje ne le kot teoretično disciplino, ampak tudi kot primerno osnovo za dvig kvalitete prevajalskega dela pri nas. Med važnimi dolgoročnimi cilji je tudi izboljšava jezikovnega pouka na vseh ravneh, zlasti (znanstvenega) pisanja v tujem jeziku ter prevajanja in lektoriranja znanstvenih in tehničnih besedil. Izjemno pomembno je za Slovence temeljito znanje nemščine in romanskih jezikov, in to ne le zaradi pragmatičnih zahtev po učinkoviti mednarodni komunikaciji, temveč tudi zaradi možnosti, da s tem prispevamo k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno ogroženo zaradi splošne prevlade angleščine. Spričo dejstva, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja in da je manjšinski jezik v nekaterih delih Furlanije Julijske krajine, so italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italijanistov in romanistov nasploh, ki jim je tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti in večkulturnosti. Iz podobnih razlogov si posebno raziskovalno pozornost zasluži tudi nemško-slovenski jezikovni stik. Z raziskavo vseh obravnavanih modernih jezikov ter latinščine in grščine prispevamo k utrjevanju zavesti o tradicionalni pripadnosti Slovenije evropskemu kulturnemu območju ter o neprekinjeni vključenosti v njegove kulturne in znanstvene tokove, še posebej pa o vlogi latinščine in grščine za učenje modernih jezikov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2014,
2015,
zaključno poročilo
