Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Teoretične in aplikativne raziskave jezikov: kontrastivni, sinhroni in diahroni vidiki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
proučevanje jezikov, teoretsko jezikoslovje, uporabno jezikoslovje, moderni jeziki (romanski, germanski, slovenščina), klasična jezika (grščina in latinščina), indoevropeistika, sinhroni in diahroni pristop, besediloslovje, jezik in kultura, prevodoslovje, leksikografija, poučevanje in učenje jezikov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
17.644,95
A''
2.447,83
A'
7.406,8
A1/2
9.515,85
CI10
469
CImax
56
h10
10
A1
59,45
A3
0,88
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis , arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  144  344  287  1,99 
Scopus  236  574  475  2,01 
Raziskovalci (33)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  54739  Luka Brenko  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  10 
2.  50533  Mateja Brus  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2022 - 2024 
3.  22259  dr. Ina Ferbežar  Jezikoslovje  Tehnični sodelavec  2022 - 2024  282 
4.  19012  dr. Matej Hriberšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  344 
5.  21783  dr. Gašper Ilc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  213 
6.  09072  dr. Branka Kalenić Ramšak  Literarne vede  Raziskovalec  2022 - 2024  462 
7.  33028  dr. Monika Kavalir  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  183 
8.  11052  dr. Smiljana Komar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  165 
9.  14091  dr. Uršula Krevs Birk  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  203 
10.  19009  dr. Meta Lah  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  227 
11.  33815  dr. Christina Manouilidou  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  119 
12.  06922  dr. Jasmina Markič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  604 
13.  18948  dr. Tatjana Marvin  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  116 
14.  20794  dr. Darja Mertelj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  211 
15.  19520  dr. Tamara Mikolič Južnič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  273 
16.  14834  dr. Martina Ožbot Currie  Jezikoslovje  Vodja  2022 - 2024  474 
17.  23966  dr. Barbara Pihler Ciglič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  178 
18.  26214  dr. Janja Polajnar Lenarčič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  158 
19.  35530  dr. Luka Repanšek  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  146 
20.  17838  dr. Eva Sicherl  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  165 
21.  58015  Meta Skubic  Jezikoslovje  Mladi raziskovalec  2023 - 2024 
22.  22586  dr. Andrej Stopar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  131 
23.  23965  dr. Maja Šabec  Humanistika  Raziskovalec  2022 - 2024  231 
24.  13630  dr. Agata Šega  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  75 
25.  19023  dr. Marjana Šifrar Kalan  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  234 
26.  38782  dr. Tanja Škerlavaj  Humanistika  Raziskovalec  2022 - 2024  56 
27.  23562  dr. Sonia Vaupot  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  246 
28.  13232  dr. Primož Vitez  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  357 
29.  15268  dr. Marjeta Vrbinc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  268 
30.  21663  dr. Sonja Weiss  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  75 
31.  06947  dr. Marina Zorman  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  126 
32.  24440  dr. Ana Zwitter Vitez  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  118 
33.  24432  dr. Sašo Živanović  Jezikoslovje  Raziskovalec  2022 - 2024  64 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.887 
Povzetek
Raziskave, s katerimi se ukvarjamo v naši programski skupini izhajajo iz teoretične predpostavke, da je jezik kot družbeni fenomen rezultat preteklih spontanih in načrtovanih konvencij in sprotnih postopnih modifikacij. Naša naloga je odkriti zakonitosti in tendence njegove oblikovanosti in njegovega funkcioniranja v konkretnih komunikacijskih situacijah. V epistemološkem pogledu je zato nujno upoštevanje vpetosti posameznega jezikovnega pojava v besedilo oz. v najširši situacijski kontekst, kar pomeni, da je teoretska osnova našega pristopa v glavnem eminentno besediloslovna in funkcijska, pri proučevanju starih jezikov (grščine in latinščine ter hetitščine) pa včasih tudi klasična filološka. Obenem si nekateri raziskovalci znotraj naše programske skupine prizadevajo jezikovne fenomene raziskovati tudi s stališča teorije v ožjem smislu - in sicer znotraj paradigme tvorbeno-pretvorbene slovnice, čeprav je funkcijski izrazito prevladuje. Vsi ti pristopi - funkcijski oz. besedilosloven v najširšem smislu (vključujoč tudi diahrone vidike), klasično filološki in teoretski v ožjem pomenu - so važni in komplementarni, saj proučujejo najrazličnejša, deloma ali v celoti neraziskana vprašanja posameznih jezikov (in to pretežno kontrastivno, večinoma v povezavi s slovenščino) in odkrivajo lastnosti in zakonitosti njihovega funkcioniranja. Glede na heterogenost raziskav, ki potekajo znotraj naše programske skupine, je v njihovem izhodišču težko opredeliti poglavitni problem oz. poglavitno raziskovalno vprašanje. Zanima nas jezikovno funkcioniranje v najširšem smislu - se pravi funkcioniranje jezika kot splošnega sredstva verbalne komunikacije, še posebej pa zakonitosti in tendence funkcioniranja posameznih jezikov, s katerimi se ukvarjamo, se pravi angleščine, nemščine, francoščine, španščine in italijanščine, pa tudi značilnosti starih klasičnih jezikov (latinščine in grščine) in do neke mere enega od izumrlih indoevropskih jezikov, hetitščine. Vseh pet živih jezikov, v pomembni meri pa tudi oba klasična jezika, pogosto proučujemo v odnosu do slovenščine. Osnovno raziskovalno vprašanje, ki mu sledimo, je, kako bolje razumeti jezikovno funkcioniranje v njegovih najrazličnejših posebnostih samih na sebi, pa tudi z namenom, da bi nam to razumevanje omogočilo uspešnejše poučevanje in učenje jezikov, kvalitetnejše prevajanje in tolmačenje ter boljšo leksikografsko prakso.
Pomen za razvoj znanosti
Glede na to, današe raziskave v prevladujoči meri potekajo na področjih, na katerih so se člani naše programske skupine v mednarodnem prostoru že uveljavili kot priznani strokovnjaki, pričakujemo, da bodo rezultati predvidenih raziskav za mednarodno strokovno javnost - glede na njene doslejšnje odzive - še naprej koristni in zanimivi in da se bodo tvorno vpenjali v vrhunsko sodobno jezikoslovno znanost v Evropi in v svetu. Spričo položaja angleščine kot najpomembnejšega jezika za mednarodno komunikacijo se naše delo vključuje v proučevanje angleščine kot nematernega jezika v deželah z najrazličnejšimi jezikovnimi in kulturnimi okolji. S svojimi raziskavami želimo pokazati predvsem metodološko jasen in strokovno neoporečen pristop k proučevanju različnih jezikoslovnih vidikov angleščine, ki so danes mednarodno relevantni glede na spremenjeno funkcijo tega jezika kot najpomembnejšega jezika v mednarodni komunikaciji. Kontrastivne slovensko-angleške študije, ki jih predstavljamo, so poleg tega izredno pomembne z vidika seznanjanja mednarodne javnosti z jezikovnimi in kulturnimi posebnostmi slovenskega jezika. Kar zadeva proučevanje romanskih jezikov, ki so za Slovence pomembni deloma kot jeziki mednarodne komunikacije (francoščina, španščina, italijanščina), deloma pa kot s slovenščino stični jeziki (italijanščina, furlanščina), bo naš najpomembnejši prispevek še naprej na naslednjih področjih: kontrastivna raziskovanja besedilnega funkcioniranja romanskih jezikov na vseh ravneh - od besedilnosistemske oz. besedilne do fonološke - v primerjavi s slovenščino in s slovanskimi jeziki nasploh kot tudi v primerjavi z angleščino; leksikološki, leksikografski in prevodoslovni projekti; raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje italijansko-slovenske sociolingvistične situacije na Obali in v zamejstvu; raziskave o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih in slovensko-furlanskih jezikovnih stikov (na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja) pa tudi slovensko-španskih (med argentinskimi Slovenci) itd. Posebna podzraziskava se bo ukvarjala s prisotnostjo romanizmov različne provenience v slovenščini. Raziskovalci s področja splošnega jezikoslovja bodo prispevali k teoriji naravne skladnje, oblikoslovja in fonologije, nato k teoriji univerzalne slovnice, h generativni slovnici, k jezikovni tipologiji in psiholingvistiki. Izsledki bodo uporabni pri nadaljnjem raziskovanju na področju slovenistike in slavistike, primerjalnega jezikoslovja, psiholingvistike, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja in računalniške obdelave jezikovnih podatkov. Njihovo raziskovanje se uvršča v kontekst najbolj aktualnega sodobnega proučevanja jezika bodisi s čiste teoretske perspektive bodisi v povezavi z družbenimi in psihološkimi spremenljivkami (npr. spol, starost, družbeni status, etnična identiteta, kognitivna zmožnost, percepcije in stališča). Pri raziskavah jezikov iz najstarejših dokumentiranih obdobij, npr. hetitščine, prihaja do posrečenega združevanja klasičnih metod primerjalnega jezikoslovja in najnovejših besediloslovnih in funkcijskih pristopov. Tudi raziskave klasičnih filologov bodo prispevale k uskladitvi spoznanj sodobnega besediloslovja z dognanji antičnega jezikoslovja in retorike. Osvetlile bodo nastanek jezikoslovja kot samostojne vede in prikazale njegovo podobo v luči soodvisnosti ved, ki so si bile nekoč bistveno bolj sorodne kot danes, namreč jezikoslovja, retorike in filozofije. Obenem bodo besediloslovne raziskave grških in latinskih tekstov prispevale nova spoznanja k védenju o klasičnih jezikih, kakršna lahko doprinese le sodoben funkcijski pristop.
Pomen za razvoj Slovenije
Nobenega dvoma ni, da je razvoj Slovenije kar najtesnje povezan z učinkovitim sporazumevanjem v mednarodnem prostoru, in sicer tako v angleščini kot glavnim sredstvom mednarodne komunikacije kot v drugih jezikih, pomembnih za sporazumevanje na gospodsrkem, političnem, znantvenem in kulturnem področju. Da bi Slovenci lahko dolgoročno kvalitetno in samozavestno komunicirali v teh jezikih, je potrebna trdna infrastruktura, od ustreznega poučevanja jezika v šolah na vseh ravneh, do razpoložljivosti jezikovnih priročnikov in do odlične raziskanosti teh jezikov samih na sebi in še posebej v povezavi s SLOVENŠČINO. Kar zadeva ANGLEŠČINO in tudi vse OSTALE PROUČEVANE JEZIKE, želimo prispevati k razmahu kvalitetnih priročnikov, tako splošnega jezika kot različnih strokovnih terminologij oziroma jezika za posebne namene. Izboljšanje stanja pri dvojezičnem slovaropisju je pri tem izrednega pomena, k čemur bomo lahko še posebej prispevali z elektronskimi različicami slovarjev. Zato želimo udejanjiti znanstveno neoporečno metodologijo kontrastivne analize ter razviti prevodoslovje ne le kot teoretično disciplino, ampak tudi kot primerno osnovo za dvig kvalitete prevajalskega dela pri nas. Med važnimi dolgoročnimi cilji je tudi izboljšava jezikovnega pouka na vseh ravneh, zlasti (znanstvenega) pisanja v tujem jeziku ter prevajanja in lektoriranja znanstvenih in tehničnih besedil. Izjemno pomembno je za Slovence temeljito znanje ROMANSKIH JEZIKOV, in to ne le zaradi pragmatičnih zahtev po učinkoviti mednarodni komunikaciji, temveč tudi zaradi možnosti, da s tem prispevamo k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno ogroženo zaradi splošne prevlade angleščine. Spričo dejstva, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja, so italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italianistov in romanistov nasploh, ki jim bo tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti in večkulturnosti. Z raziskavo vseh obravnavanih MODERNIH JEZIKOV ter LATINŠČINE in GRŠČINE bomo odločno prispevali k utrjevanju zavesti o tradicionalni pripadnosti Slovenije evropskemu kulturnemu območju ter o neprekinjeni vključenosti v njegove kulturne in znanstvene tokove.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno