Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Jezikoslovje II - romanski jeziki

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
H350  Humanistične vede  Jezikoslovje 
H352  Humanistične vede  Slovnica, semantika, semiotika, sintaksa 
H360  Humanistične vede  Uporabna lingvistika, poučevanje tujih jezikov, sociolingvistika 
H460  Humanistične vede  Francoski jezik 
H480  Humanistične vede  Italijanski jezik in književnost 
H490  Humanistične vede  Španski in portugalski jezik in književnost 
Ključne besede
romanski jeziki, jezikoslovje, slovensko-romanske kontrastivne raziskave, večkulturnost, kulturna in jezikovna specifičnost in samobitnost slovenščine, italijanščina kot jezik okolja v R Sloveniji, poučevanje tujih jezikov, prevajanje, slovaropisje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (20)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  06918  Jasna Baebler  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  31 
2.  09072  dr. Branka Kalenić Ramšak  Literarne vede  Raziskovalec  2001 - 2003  458 
3.  16136  dr. Jana Kenda  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  75 
4.  19009  dr. Meta Lah  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  223 
5.  06922  dr. Jasmina Markič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  599 
6.  20794  dr. Darja Mertelj  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2002  198 
7.  04841  dr. Tjaša Miklič  Jezikoslovje  Vodja  2001 - 2003  112 
8.  19520  dr. Tamara Mikolič Južnič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2002  250 
9.  15578  mag. Jacqueline Oven  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  76 
10.  14834  dr. Martina Ožbot Currie  Jezikoslovje  Raziskovalec  2002 - 2003  465 
11.  19060  dr. Gregor Perko  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2002  241 
12.  14338  mag. Damjana Pintarič  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2002  69 
13.  06471  dr. Vladimir Pogačnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  291 
14.  06652  Vasilka Stanovnik  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  31 
15.  13630  dr. Agata Šega  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  74 
16.  19023  dr. Marjana Šifrar Kalan  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  216 
17.  14415  Metka Šorli  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  17 
18.  16056  Maja Turnher Miklavc  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  25 
19.  13232  dr. Primož Vitez  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  352 
20.  06665  Nubia Zrimec  Jezikoslovje  Raziskovalec  2001 - 2003  18 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  94.582 
Povzetek
V program so vključene raziskave, ki zajemajo področja specifičnih in splošnih značilnosti romanskih jezikov kakor tudi kontrastivne vidike v primerjavi s slovenščino kot materinščino. Cilj teh raziskav je sistematično proučiti izbrana vprašanja romanskega jezikoslovja predvsem s stališča slovenščine in Slovencev. Gre namreč za svetovno pomembne jezike in kulture, s katerimi Slovenci že stoletja živimo v tesnem stiku na gospodarskem, političnem in na drugih področjih. Naše poznavanje romanskih jezikov in kultur in iz njega izhajajoča sposobnost uspešnega komuniciranja in enakovrednega sodelovanja z romanskimi narodi in državami bosta še bolj kot doslej pomembna v prihodnosti, če se želimo zares tvorno in samozavestno vključiti v evropske integracijske tokove. Hkrati nam bo globlje poznavanje teh jezikov in kultur seveda omogočalo tudi boljše poznavanje lastnega jezika in kulture, kar je nujno tako za uspešno usvajanje tujih jezikov (preprečevanje oz. odpravljanje jezikovnih in kulturnih interferenc) kot za ozaveščanje o lastni kulturni in jezikovni samobitnosti. Kvalitetne bazične raziskave bodo lahko pripomogle k reševanju številnih zahtevnih aplikativnih nalog, med katerimi so npr. formiranje učiteljev romanskih jezikov za različne stopnje izobraževanja, ki bodo strokovno in mentalno pripravljeni na izzive, kakršne danes predstavlja poučevanje tujih jezikov, nato didaktično in metodiško boljše poučevanje teh jezikov, lastno vzgajanje profesionalnih prevajalcev in tolmačev, kvalitetnejši študij prevajanja in tolmačenja ipd. Poleg tega se raziskovanje romanskih jezikov kaže kot posebej pomembno zato, ker lahko občutno pripeva k ohranjanju globalnega jezikovno-kulturnega ravnovesja, ki je sicer močno načeto zaradi splošne prevlade angleščine. Spričo dejstva, da ima italijanščina v delu naše države status jezika okolja, so italijansko-slovenske jezikoslovne raziskave dolžnost slovenskih italianistov in romanistov nasploh, ki jim bo tako omogočeno spodbujanje, razvijanje in ohranjanje dvojezičnosti. Iz povedanega sledi, da bodo prednostno obravnavane tematike z naslednjih področij: besediloslovje z analizo diskurza in retoriko, pragmatika, kontrastivna gramatika, uporabno jezikoslovje, diahrono in primerjalno jezikoslovje romanskih jezikov in njihove povezave s slovenščino, besedotvorje, besedoslovje in slovaropisje, pomenoslovje in stilistika, glasoslovje in fonostilistika, didaktika in metodika poučevanja romanskih jezikov in teorija prevajanja.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovalni program bo nadaljeval vključevanje raziskovalne skupine v evropski in širši svetovni znanstveni prostor. V okviru že obstoječega sodelovanja in povezovanja s tujimi znanstvenoraziskovalnimi inštitucijami in njihovimi člani bodo rezultati pomenili izviren slovenski prispevek na področju romanskega jezikoslovja in s tem promocijo slovenske raziskovalne dejavnosti in slovenskih znanstvenih dosežkov v svetovnem jezikoslovju. Ker bo velik del raziskav potekal na področjih, na katerih so se v predlagani raziskovalni program vključeni slovenski romanisti v mednarodnem prostoru že uveljavili kot vrhunski strokovnjaki, je pričakovati, da bodo rezultati predvidenih raziskav za mednarodno strokovno javnost - glede na njene doslejšnje odzive - še naprej zanimivi in koristni. To velja predvsem za kontrastivna raziskovanja besedilnega funckioniranja romanskih jezikov v primerjavi s slovenščino in s slovanskimi jeziki nasploh kot tudi v primerjavi z angleščino, za načrtovane leksikološke, leksikografske in prevodoslovne projekte, za raziskave o dvojezičnosti, kakršne omogoča empirično proučevanje italijansko-slovenske sociolingvistične situacije na Obali in v zamejstvu, za raziskave o razvoju in spreminjanju jezikov v času, ki jih je mogoče izvesti na osnovi opazovanja slovensko-italijanskih jezikovnih stikov, za proučevanje in razvijanje jezikovno-kulturnega ravnovesja itd.
Pomen za razvoj Slovenije
Rezultati raziskav predlaganega programa bodo v slovenskem jezikoslovnem prostoru po eni strani osnova za razvoj posameznih znanstvenih disciplin (francistike, italianistike, hispanistike), po drugi pa za vgrajevanje spoznanj - prek sodelovanja z raziskovalci slovenisti, slavisti, anglisti, nemcisti, splošnimi jezikoslovci, klasičnimi filologi, sinologi, japonologi in drugimi - v širše jezikoslovno delovanje v Sloveniji. Poseben pomen predlaganih raziskav je v tem, da nujno vkjučujejo tudi proučevanje slovenščine kot materinščine, s čimer naj bi prispevale k boljšemu poznavanju slednje in s tem k ozaveščanju o slovenski kulturni in jezikovni samobitnosti. Ker običajno kvalitetne temeljne raziskave tujih jezikov omogočajo njihovo kvalitetnejše poučevanje in ustreznejšo rabo nasploh, pričakujemo, da bodo rezultati teh raziskav lahko v veliki meri pripomogli tudi k boljšemu poučevanju romanskih jezikov na različnih stopnjah pri nas, k ustreznejšemu formiranju učiteljev teh jezikov, h kvalitetnejšemu prevajanju in tolmačenju in s tem k premišljenemu razvijanju večjezičnosti in večkulturnosti in k uspešnemu vključevanju Slovenije v evropske integracije. Z aplikativnega vidika bodo izsledki prispevali k uresničitvi nekaterih prepotrebnih publikacij, kot so dvojezični slovarji, kontrastivni učbeniki posameznih romanskih jezikov za različne stopnje (od predšolske do univerzitetne) in profile učencev (rojstni govorci slovenščine z enojezično ali dvojezično osnovo), učbeniki slovenščine za italijanske govorce na Obali, učbeniki slovenščine za tujce, analize in kritike prevodov itd.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo
Zgodovina ogledov
Priljubljeno