Projekti / Programi
Geografija regionalnih virov in regionalni razvoj Slovenije
01. januar 2004
- 31. december 2008
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Pomen za razvoj znanosti
Kompleksne regionalnogeografske metode omogočajo holističen pogled na pokrajino, na njene časovno stabilnejše naravnogeografske dejavnike, kakor tudi na antropogene spremembe in vplive. Preučevanje zapletene pokrajinske sestave zahteva obvladovanje metod kompleksne geografije in temu znanstvenemu izzivu je bilo namenjeno raziskovanje programske skupine. Interakcije med okoljem in družbo so ključni povezujoči koncept za geografijo kot znanstveno-raziskovalno disciplino. Regionalna geografija svoje težišče proučevanja zadnjih dvajset let postopoma preusmerja na analizo regionalnih problemov. Od klasičnega proučevanja območij/regij je prešla na problemski pristop k obravnavi zaključenih geografskih območij in vsebin, kar ji omogoča kompleksna regionalnogeografska metoda. Ob takšnih pristopih k raziskavam prostorsko relevantnih procesov, temeljne in aplikativne raziskave omogočajo preizkus in razvoj različnih novih teoretičnih modelov in metodologij proučevanja součinkovanja različnih družbeno in fizičnogeografskih dejavnikov. Izziv predstavlja prenos znanstvenih metod v prakso, pri čemer gre za osredotočenost na konkretno območje, kjer je mogoče uporabiti sodobne raziskovalne možnosti (uporaba GIS-ov, funkcijske analize, digitalnih podatkov). Hkrati je potrebno sočasno izvajanje klasičnih geografskih raziskovalnih metod, katerih osnova je poznavanje prostora tako na podlagi dostopnih podatkov kot obsežnega terenskega dela. Regionalna geografija je po mnenju številnih strokovnjakov v nekakšni »krizi«, ki izvira tudi iz metodološko »manj jasnega« (kompleksnega) značaja te veje geografije v primerjavi z drugimi, bolj specialno usmerjenimi. Prav zato smo v zadnjih letih nekaj raziskav načrtno usmerili v določene regije Slovenije (npr. Spodnje Podravje, Pomurje, Šaleška dolina). Raziskave so pomembne predvsem glede prenosa geografskih ugotovitev v prakso, ob tem pa prihaja do sodelovanja geografov z neposrednimi uporabniki kasnejših projektnih rezultatov. Za načrtovanje in udejanjane okoljske, gospodarske in socialne (družbene) trajnosti so ključne: potrebe človeka, okoljske omejitve, gospodarsko-socialna varnost in medgeneracijska pravičnost (odgovornost). Geografija kot povezovalna znanost med humanistiko, družboslovjem in naravoslovjem ima pri udejanjanju trajnostnega koncepta odgovornost metodološkega poenotenja in za sintezno, kompleksno zasnovano vsebinsko aplikacijo. Geografsko razumevanje udejanjanja načela trajnosti v ožjem okoljskem in pokrajinskem pomenu izhaja iz prepoznavanja pomena zmogljivosti oziroma omejitev okolja (vključno s prostorsko dimenzijo) za prostorsko organizacijo delovanja družbe (poselitve, dejavnosti, rabe zemljišč). V interdisciplinarno zasnovano naravoslovno (biološko, fizikalno, kemijsko, hidrološko itd.) pojmovanje okoljske trajnosti vnaša geografija prostorsko razsežnost - omejenost prostora (ob poudarku, da je prostor neobnovljiv naravni vir) in pokrajinsko razsežnost - omejenost človekovih posegov glede na pokrajinsko občutljivost in spremembe pokrajinske ranljivosti zaradi sprememb pokrajinske rabe, poselitve, gospodarske sestave itd. Znanstvena odličnost članov programske skupine se odraža tudi v vsebini in strukturi bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti v obdobju 2004 -2008, saj je 8 članov skupaj doseglo 4200 točk. Izpostaviti je potrebno 48 znanstvenih člankov, 24 objavljenih znanstvenih prispevkov na konferencah, 45 samostojnih znanstvenih poglavij v monografskih publikacijah in 7 znanstvenih monografij.
Pomen za razvoj Slovenije
Neposredni pomen programa za gospodarstvo in družbo se odraža na različnih področjih in ravneh. V okviru delovanja programske skupine imajo aplikativne raziskave (navadno predstavljajo nadaljevanje temeljnih raziskav in njihovo udejanjanje v praksi) posebno mesto. Zato želimo izpostaviti aplikativno vrednost rezultatov, ki služijo pri udejanjanju strateških prostorskih in razvojnih dokumentov, kot strokovne podlage za izvedbo lokalnih izvedbenih aktov, pri pripravi analiz stanja v prostoru in strategijah prostorskega razvoja občin, regij in pokrajin. Drug pomemben cilj programa je v pripravi izhodišč in predlogov za uresničevanje strateških razvojnih ciljev Slovenije – gospodarskih, socialnih, prostorskih in okoljskih, predvsem pa usmeritve za urejanje in načrtovanje trajnostnega razvoja v celoti. Rezultati regionalno geografskih projektov so uporabni za uresničevanje ciljev Strategije razvoja Slovenije, poleg uresničevanja ciljev doseganja trajnostnega razvoja pa posredno pripomorejo k povečevanju konkurenčnosti, ekonomske in socialne kohezivnosti na lokalni, regionalni in državni ravni. Ob tem so rezultati v skladu z uresničevanjem naslednjih ciljev Strategije razvoja Slovenije: • pripomorejo k gospodarjenju s prostorom ter ciljem splošne demografske, socialne, ekonomske in okoljske politike; • so podpora krepitvi razvoja policentričnega urbanega sistema, razvoja središč (predvsem medobčinskega pomena) ter oblikovanje ključnih razvojnih prioritet; • omogočajo kvalitetnejšo pripravo prostorskih aktov pokrajin/občin v skladu z razvojnimi potrebami ter usklajevanju regijskih razvojnih načrtov. Pomemben posreden, vendar družbeno nujen uporaben učinek rezultatov delovanja programske skupine so v: • v ovrednotenju in širši promociji naravne ter kulturne dediščine pri načrtovanju razvoja regij ter promociji države, kar je bilo v dosedanjem razvoju sektorsko premalo vključeno in zato razvojno zapostavljeno. • vključevanju novih vsebin v visokošolski študij – razvoju visokošolskega izobraževanja (ne le geografije ampak tudi drugih študijskih smeri). Z uvajanjem novih izobraževalnih programov, ki bodo temeljili na izhodiščih trajnostnega razvoja, pa začenjamo tudi v prihodnjih letih z uvedbo bolonjskega študija. Posebej velja izpostaviti kontinuirano projektno sodelovanje z Mestno občino Ljubljana in Mestno občino Koper, na pobudo 19-ih lokalnih skupnosti pa poteka obsežno regionalnogeografsko raziskavo - dvoletni aplikativni projektom na območju Spodnjega Podravja. Kot strokovni sodelavci so člani programske skupine aktivno sodelovali tudi pri delu različnih nevladnih organizacij, zlasti na okoljskem (Plan B za Slovenijo, Svet za varstvo okolja RS) in vzgojno-izobraževalnem polju (projekt Ekošole kot način življenja, Turistična zveza Slovenije) . Raziskovalne izkušnje ter nenehno mednarodno preverjanje znanstvenih in strokovnih dosežkov so pomenili dobro in kompetentno podlago za sprotno aktualizacijo predavanj za študente geografije na dodiplomski stopnji, kakor tudi na podiplomski stopnji, kjer so člani programske skupine predavali tudi na drugih fakultetah v Sloveniji (Univerza na Primorskem, Univerza v Mariboru, Interdisciplinarni študij na UL), kakor tudi v tujini (Celovec, Tuzla, Zagreb, Sarajevo.), v celoti kar pri 37 predmetih na obeh študijskih stopnjah. Raziskovalni rezultati pa so pomembno vplivali tudi na temeljito posodobitev študijskih programov geografije skladno z načeli »bolonjske prenove« na dodiplomski in podiplomski stopnji. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi pomoči pri posodabljanju učnih programov geografije na osnovno in srednješolski stopnji.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zaključno poročilo,
celotno poročilo na dLib.si
