Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Trajnostni regionalni razvoj Slovenije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   

Koda Veda Področje
6.05  Humanistične vede  Druge humanistične vede 
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (19)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15403  dr. Dejan Cigale  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  411 
2.  06348  dr. Andrej Černe  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  494 
3.  05865  dr. Marijan Mihael Klemenčič  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  519 
4.  11799  dr. Marko Krevs  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  445 
5.  22645  dr. Simon Kušar  Geografija  Raziskovalec  2011 - 2012  481 
6.  16049  dr. Barbara Lampič  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2012  530 
7.  19338  dr. Irena Mrak  Varstvo okolja  Raziskovalec  2010 - 2012  328 
8.  09430  dr. Karel Natek  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  598 
9.  07694  dr. Darko Ogrin  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  523 
10.  23447  dr. Matej Ogrin  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  489 
11.  03912  dr. Dušan Plut  Humanistika  Vodja  2009 - 2012  1.079 
12.  18858  dr. Irma Potočnik Slavič  Geografija  Raziskovalec  2012  451 
13.  14635  dr. Dejan Rebernik  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  293 
14.  20793  dr. Blaž Repe  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  513 
15.  16234  dr. Tatjana Resnik Planinc  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  515 
16.  27941  dr. Uroš Stepišnik  Geografija  Raziskovalec  2010 - 2012  304 
17.  04291  dr. Metka Špes  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  521 
18.  22693  dr. Katja Vintar Mally  Geografija  Raziskovalec  2009 - 2012  287 
19.  10895  dr. Jernej Zupančič  Humanistika  Raziskovalec  2009 - 2012  701 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  98.910 
Pomen za razvoj znanosti
Bistvo holističnega pristopa, ki se v geografski praksi različno uveljavlja (in izhaja iz definicije geografije kot znanosti o odnosih med človekom (družbo) in njegovim okoljem), je celostna obravnava. Ta zajema tako naravne kakor družbene elemente in na koncu omogoča holistično sintezo na različnih prostorskih ravneh, od temeljne lokalne skupnosti (občina) do regije in države. Zaradi multidimenzionalnosti sodobnih problemov tak pristop omogoča razumevanje narave kompleksnih medsebojnih povezav in odnosov med naravnimi in družbenimi pojavi. V praksi pa mora biti holistični, sistemski prostorski (pokrajinski) pristop nadgrajen še s problemskimi, razvojnimi in načrtovalskimi vidiki. Največji prispevek našega raziskovalnega programa k razvoju geografske znanosti je, da v holistični pristop vgrajujemo trajnostno razvojno dimenzijo ob upoštevanju ključnih geografskih razvojnih potencialov in omejitev. Z geografskega, prostorskega vidika je trajnostni regionalni razvoj žariščno usmerjen v iskanje regionalno optimalnega razmerja ciljev gospodarskega razvoja (dvig materialnega blagostanja), družbenogeografskega razvoja in ohranjanjem okoljskega potenciala. V ospredju je tako koncept trajnostnega endogenega regionalnega razvoja kot model, ki je v trenutnih razmerah edini sposoben preživeti. Celotna struktura raziskovanja je usmerjena k cilju, da se poveča stopnja prepoznavanja, aktiviranja in rabe (endogenih) razvojnih potencialov, kar se bo odražalo v uspešnem delovanju regionalnih gospodarskih krogov, torej h krepitvi regij pa tudi k zmanjševanju regionalnogeografskih razlik, ob upoštevanju regionalnih zmogljivosti okolja. K razvoju stroke pomembno prispeva tudi sprotno pisanje in izdajanje ustrezne univerzitetne študijske literature, ki povzema zadnje znanstvene dosežke in nove metodološke pristope, zlasti dograjevanje integralnega, trajnostno zasnovanega regionalno geografskega metodološkega modela. Izdajanje univerzitetnih učbenikov ter objavljanje znanstvenih monografij in člankov tako omogoča hiter prenos rezultatov v najširšo strokovno javnost in neposredno v študijski proces. Med drugimi oblikami znanstvene diseminacije in odmevnosti rezultatov dela programske skupine želimo izpostaviti tudi pomen načrtovanega sprotnega predstavljanja rezultatov na geografskih in interdisciplinarnih znanstvenih konferencah v Sloveniji in v tujini ter objavo izbranih rezultatov na spletu. Slednji način diseminacije je posebej pomemben za dostopnost znanstvenih izsledkov raziskovalne skupine splošni javnosti. Čim širša seznanjenost s problematiko ključnih potencialov in možnih scenarijev trajnostnega razvoja Slovenije je namreč eden izredno pomembnih vzvodov za uveljavljanje trajnostnega razvoja kot političnega in tudi dejanskega razvojnega cilja.
Pomen za razvoj Slovenije
Cilj raziskovalnega programa Trajnostni regionalni razvoj Slovenije je oblikovanje strateških opredelitev družbenega in prostorskega razvoja države in sicer s spodbujanjem racionalne rabe prostora za poselitev, trajnostno naravnano kmetijstvo, industrijo, obrt in storitve na podlagi kakovosti in dodajanjem znanja, varovanja, razvoja in promocije naravnih in kulturnih dobrin ter razvoja javne infrastrukture. S tem se povečujejo možnosti razvoja inovativnih delovnih mest, kakovost bivanja, ohranjanje naravnih vrednot in kulturne dediščine ter povečuje prostorski, socialni in človeški kapital države in predvsem na regionalni ravni spodbuditi nove razvojne koncepte in prispevati k učinkovitemu, odgovornemu in celovitemu upravljanju z vsemi dobrinami. Neposredni pomen programa za (slovensko) družbo in gospodarstvo se je do sedaj (in se bo tudi v prihodnje) odražal v aktivnem sodelovanju pri vsebinsko zelo heterogenih aplikativnih raziskavah (prednostno s področja regionalnega razvoja podeželja, premišljene rabe prostora in naravnih virov, trajnostnega kmetovanja, demografski vidiki razvoja idr.). Povezava raziskovalnih rezultatov programske skupine s tistimi s temeljnih raziskovalnih projektov se kot družbeno potrebna in učinkovita kaže prav v aplikativnosti našega dela. Vpetost v aplikativne raziskave (ciljni raziskovalni projekti ter drugi projekti za ministrstva, občine in podjetja) kaže veliko potrebo po uporabnih rezultatih, ki bodo služili pri udejanjanju strateških prostorskih in razvojnih dokumentov kot tudi pri pripravi izvedbenih aktov, analiz stanja v prostoru ter strategij prostorskega razvoja občin in regij. Z vidika posrednih, a družbeno nepogrešljivih učinkov naš program bistveno prispeva k razvoju visokošolskega izobraževanja, tako z razvojem raziskovalnih metod, tehnik in pristopov kot s povečevanjem podatkovnih baz in širjenjem informativne mreže. Prav tako se na programu pridobljene vsebine (ne le v študij geografije, ampak tudi v druge študijske programe) sproti vključujejo v študijsko prakso. Člani programske skupine usmerjamo študente k vključevanju različnih raziskovalnih programskih vsebin v njihovo raziskovalno delo (seminarske naloge, magistrska dela, doktorske disertacije). Stalne izboljšave so v visokošolskem izobraževanju nujne in bodo v prihodnosti morale bolj upoštevati izhodišča trajnostnega razvoja. V skladu s tem načelom ostaja osredotočenost raziskovalnega dela na regionalnih potencialih kot osnovi za gospodarski, družbeni in kulturni napredek Slovenije. V luči krepitve povezav pedagoškega in raziskovalnega dela z neposrednimi uporabniki (tj. aplikativne raziskave) smo v zadnjih let dosegli izjemne rezultate glede na obseg in kakovost opravljenega dela na posameznih področjih (npr. priprava prve nacionalne evidence degradiranih območij v Sloveniji, strateškega okvira reševanja marginalnih družbenih prostorov in njihovega prebivalstva, opredelitev problemov in razvojnih priložnosti s slovenskimi manjšinami opredeljenih območij v sosednjih državah idr.), kar prispeva k večji prepoznavnosti, širši družbeni uporabnosti in uveljavljanju stroke v praksi. Naši rezultati raziskovanja so zlasti uporabni na naslednjih področjih razvoja Slovenije: • pri načrtovanju trajnostnega regionalnega razvoja, zlasti razvoja podeželja (ob upoštevanju bilance regionalnih virov); • pri pripravi strateških dokumentov na področju prostorskega in družbenega razvoja; • pri izboljševanju kakovosti življenja, naravnega in družbenega okolja; • pri izboljševanju kakovosti šolstva na različnih ravneh izobraževanja; • pri spodbujanju inovativnosti na področju racionalne rabe lokalnih virov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno