Projekti / Programi
Trajnostni regionalni razvoj Slovenije
01. januar 2013
- 31. december 2016
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S230 |
Družboslovje |
Družbena geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
Raziskovalci (16)
Organizacije (1)
Povzetek
S programom Trajnostni regionalni razvoj Slovenije želimo vsebinsko nadgraditi dosedanje raziskave na področju trajnostnega razvoja in se osredotočiti na analizo/oceno ključnih geografskih potencialov kot razvojnih temeljev regionalnega razvoja Slovenije. Pri tem bo ključno raziskovalno vprašanje, kaj sploh opredeliti kot »potencial« in hkrati proučiti pogoje, pod katerimi bodo lahko elementi v slovenskem okolju postali »potenciali«.
Izhajamo iz temeljne delovne hipoteze, da Slovenija razpolaga s ključnimi geografskimi potenciali za odločnejšo usmeritev v trajnostni regionalni razvoj. V globalnih kriznih obdobjih ne zadostuje zgolj izboljšanje obstoječega razvojnega modela, ampak moramo predvsem poiskati nove in drugačnim razmeram prilagojene rešitve, kot je postopno oblikovanje trajnostnega razvojnega modela blagostanja brez količinske rasti. Slovenijo označuje široka mavrica regionalnih geografskih razvojnih potencialov, ki tak razvojni vzorec tudi omogočajo.
Predlagani program si zastavlja sedem specifičnih ciljev, ki so vezani na konkretna aplikativna raziskovanja in vsebinsko podpirajo realizacijo štirih temeljnih ciljev programa, ki so:
1. Analiza vzorcev dosedanje rabe regionalnih potencialov in prilagajanja dejavnosti, rabe prostora in poselitve na omejitve in spreminjanje geografskega okolja (podnebne spremembe, naravne nesreče). Preučevanje uporabnosti primerov dobre prakse za prihodnji trajnostni, endogeni regionalni razvoj in optimalno delovanje regionalnih gospodarskih krogov;
2. Geografska ocena in scenariji upravljanja ključnih geografskih potencialov Slovenije in njenih pokrajin: a) okoljski/naravni viri, raba prostora; b) družbeni/človeški (demografski, socialni); c) ustvarjeni (poselitev – odnos moči mesto - podeželje, infrastruktura, gospodarske dejavnosti) ter njihovo vrednotenje z vidika Strategije EU 2020, Strategije razvoja Slovenije, modela skladnejšega regionalnega razvoja in prehoda k inovativnemu, trajnostnemu razvojnemu regionalnemu modelu;
3. Metodološki prispevek k trajnostnemu, razvojno-varovalnemu vrednotenju in modeliranju rabe regionalnih razvojnih potencialov ter oblikovanju koncepta razvoja – geoinformacijsko podprti modeli;
4. Učinkovit prenos znanstvenih (teoretičnih in empiričnih) rezultatov programa na vse ravni geografskega in sorodnega izobraževanja, zlasti še v univerzitetni pedagoški proces.
Poleg že ustaljene prakse sprotnega objavljanja raziskovalnih rezultatov bomo v letu 2015 pripravili še skupno objavo znanstvene monografije Geografski potenciali trajnostnega regionalnega razvoja Slovenije. V skladu s konkretnimi cilji načrtovanega raziskovanja smo prilagodili število (od 18 na 12 raziskovalcev) in sestavo programske skupine, saj želimo glede na dosedanje raziskovalne usmeritve in rezultate na učinkovit način prispevati k razvoju geografske stroke in odgovoriti na razvojne potrebe Slovenije.
Pomen za razvoj znanosti
Za moderno geografijo je značilen holistični pristop - bistvo tega pristopa, ki se v geografski praksi različno uveljavlja (in izhaja iz definicije geografije kot znanosti o odnosih med človekom (družbo) in njegovim okoljem), je celostna obravnava. Ta zajema tako naravne kakor družbene elemente in na koncu omogoča holistično sintezo. Zaradi multidimenzionalnosti sodobnih problemov tak pristop omogoča razumevanje narave kompleksnih medsebojnih povezav in odnosov med naravnimi in družbenimi pojavi. Pogosto je holistični pristop nadgrajen še s problemskimi, razvojnimi in načrtovalskimi vidiki. Bistven prispevek zaključenega programa k razvoju geografske znanosti je, da v holistični pristop vgrajuje trajnostno razvojno dimenzijo ob upoštevanju ključnih geografskih razvojnih potencialov in omejitev. V ospredju je vse bolj koncept endogenega regionalnega razvoja kot model, ki je v trenutnih razmerah edini sposoben preživeti. Celotna struktura raziskovanja je usmerjena k cilju, da se poveča stopnja prepoznavanja, aktiviranja in rabe (endogenih) razvojnih potencialov, kar se bo odražalo v uspešnem delovanju regionalnih gospodarskih krogov, torej h krepitvi regij pa tudi k zmanjševanju velikih regionalnih razlik. Oblikovanje modela (dejansko smo oblikovali številne delne modele) za večkriterijsko ovrednotenje geografskih razvojnih potencialov, predstavlja v okviru raziskav programa bistveno metodološko nadgradnjo. Neposredna uporabnost rezultatov znanstvenega raziskovanja pa se je povečala tudi z izvedbo scenarijev razvoja in upravljanja ključnih razvojnih potencialov. K razvoju stroke pomembno prispeva tudi sprotno pisanje in izdajanje ustrezne univerzitetne študijske literature, ki povzema zadnje znanstvene dosežke in nove metodološke pristope. Izdajanje univerzitetnih učbenikov ter objavljanje znanstvenih monografij in člankov tako omogoča hiter prenos rezultatov v širšo strokovno javnost in neposredno v študijski proces. Med alternativnimi oblikami znanstvene diseminacije in odmevnosti rezultatov dela programske skupine želimo izpostaviti tudi pomen načrtovanega sprotnega predstavljanja rezultatov na geografskih in interdisciplinarnih znanstvenih konferencah v Sloveniji in v tujini ter predvsem veliki mednarodni raziskovalno-pedagoški angažiranosti članov programske skupine. Slednji način diseminacije je posebej pomemben za širjenje znanstvenih izsledkov raziskovalne skupine tuji strokovni, sicer pa tudi splošni javnosti. Seznanjenost s problematiko ključnih potencialov in možnih scenarijev trajnostnega razvoja Slovenije je namreč eden izredno pomembnih vzvodov za uveljavljanje trajnostnega razvoja kot političnega in tudi dejanskega razvojnega cilja.
Pomen za razvoj Slovenije
Z zaključenim delom v okviru raziskovalnega programa (2013-2016), katerega izhodišče je bilo načrtovanje razvoja brez količinske rasti, želimo v Sloveniji predvsem na regionalni ravni spodbuditi nove razvojne koncepte in prispevati k učinkovitemu, odgovornemu in celovitemu upravljanju z javnimi dobrinami. S pripravo predloga modelov za oceno razpoložljivosti in bodoče rabe regionalnih razvojnih potencialov smo ponudili neposredno podporo nacionalnim in regionalnim razvojnim strategijam (tudi aktivno sodelujemo v procesu priprave nove Strategije prostorskega razvoja Slovenije). Slednje je izjemnega pomena v trenutni, najaktivnejši fazi priprave različnih strateških in izvedbenih dokumentov za novo programsko obdobje (2014–2020) ter še posebej glede na trenutno družbeno stanje, ki zahteva hiter in učinkovit preobrat prav na programski ravni. Neposredni pomen delovanja programa za (slovensko) družbo in gospodarstvo se je do sedaj (in se bo tudi v prihodnje) odražal v aktivnem sodelovanju pri vsebinsko zelo heterogenih aplikativnih raziskavah (prednostno s področja regionalnega razvoja, razvoja podeželja, premišljene rabe prostora in naravnih virov (aktivni smo pri pripravi nacionalnega registra degradiranih območij v Sloveniji), trajnostnega kmetovanja, demografski vidiki razvoja idr.). Povezava raziskovalnih rezultatov programske skupine s tistimi s temeljnih raziskovalnih projektov se kot družbeno potrebna in učinkovita kaže prav v aplikativnosti našega dela. Vpetost v aplikativne raziskave (ciljni raziskovalni projekti ter drugi projekti za ministrstva, občine in podjetja) kaže veliko potrebo po uporabnih rezultatih, ki služijo pri udejanjanju strateških prostorskih in razvojnih dokumentov kot tudi pri pripravi izvedbenih aktov, analiz stanja v prostoru ter strategij prostorskega razvoja občin in regij. Z vidika posrednih, a družbeno nepogrešljivih učinkov program Trajnostni regionalni razvoj Slovenije bistveno prispeva k razvoju visokošolskega izobraževanja, tako z razvojem metod raziskovanja kot tudi z vključevanjem novih študijskih vsebin (ne le v študij geografije, ampak tudi v druge študijske programe). Dodatno člani programske skupine usmerjamo študente k vključevanju tematik predlaganega raziskovalnega programa v njihovo raziskovalno delo (seminarske naloge, magistrska dela, doktorske disertacije). Stalne izboljšave so v visokošolskem izobraževanju nujne in bodo v prihodnosti morale še boljdosledno upoštevati izhodišča trajnostnega razvoja. V luči krepitve povezav pedagoškega in raziskovalnega dela z neposrednimi uporabniki (tj. aplikativne raziskave) smo v zadnjih let dosegli izjemne rezultate glede na obseg in kakovost opravljenega dela na posameznih področjih, kar prispeva k večji prepoznavnosti, širši družbeni uporabnosti in uveljavljanju stroke v praksi.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2013,
2014,
2015,
zaključno poročilo
