Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Trajnostni regionalni razvoj Slovenije

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.00  Humanistika  Geografija   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
S230  Družboslovje  Družbena geografija 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
Trajnostni razvoj, regionalni viri, okoljske spremembe, družbene spremembe, družbeno-okoljska prožnost, večfunkcijske trajnostne rabe prostora, odzivi družbe, izobraževanje za trajnostni razvoj, prostorsko načrtovanje, razvojne in regionalne politike, slovenske regije, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  15403  dr. Dejan Cigale  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  411 
2.  39171  dr. Kristina Glojek  Varstvo okolja  Mladi raziskovalec  2017 - 2020  51 
3.  30366  dr. Mojca Ilc Klun  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2021  212 
4.  11799  dr. Marko Krevs  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  445 
5.  22645  dr. Simon Kušar  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  479 
6.  16049  dr. Barbara Lampič  Humanistika  Vodja  2017 - 2021  524 
7.  07694  dr. Darko Ogrin  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  518 
8.  23447  dr. Matej Ogrin  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  486 
9.  18858  dr. Irma Potočnik Slavič  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  447 
10.  14635  dr. Dejan Rebernik  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  293 
11.  20793  dr. Blaž Repe  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  509 
12.  16234  dr. Tatjana Resnik Planinc  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  512 
13.  27941  dr. Uroš Stepišnik  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  302 
14.  22693  dr. Katja Vintar Mally  Geografija  Raziskovalec  2017 - 2021  285 
15.  10895  dr. Jernej Zupančič  Humanistika  Raziskovalec  2017 - 2021  699 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  97.889 
Povzetek
Ob zavedanju, da se okoljske in družbene spremembe povečujejo, da postajajo vse manj predvidljive in da jih ni moč preprečiti, postaja vse bolj transparentno, da se je potrebno povsem načrtno lotiti sistemskega prilagajana na številne (predvidljive in nepredvidljive) spremembe, vzpostavljanju ustreznih celovitih in sektorskih politik prilagajanja, predvsem pa uvajanja sistematičnega učenja oz. izobraževanja v smeri novih vzorcev vedenja, zavedanja, prepoznavanja, odzivanja. V prihajajočem programskem obdobju se želimo v kontekstu trajnostnega regionalnega razvoja Slovenije, poleg nadaljevanja sistemačnih raziskav vrednotenja in možnosti rabe (regionalnih) virov, posebej osredotočiti na a) proučevanje izbranih sprememb v okolju s posebnim ozirom na izzive prilagajanja regij oziroma prebivalstva na te spremembe ter b) proučevanje različnih vidikov odzivnosti oziroma prožnosti prilagajanja slovenskih regij izbranim spremembam v okolju ter tudi širšim družbenim spremembam. Slovenija razpolaga z razvojnimi potenciali za doseganje višje stopnje blagostanja prebivalcev vseh regij. Bolj ciljno naravnanost raziskovanja v novem programskem obdobju usmerja naša nova hipoteza, da med slovenskimi regijami obstajajo pomembne razlike v zmožnosti prožnega odzivanja in prilagajanja spremembam v okolju, ki se odražajo v številnih in različnih oblikah (ne)trajnostnega regionalnega razvoja. Poleg proučevanja različnih oblik in možnosti dejanskega ocenjevanja prožnosti (odzivanja) na spremembe v okolju, nas bodo zanimale predvsem možnosti (vpliva) načinov odzivanja na spremembe v okolju v smeri bolj trajnostnih oblik regionalnega razvoja. Za vsebino progama je torej pomemben koncept družbeno-okoljske prožnosti (ang. concept of social-ecological resilience;), ker poudarja medsebojno soodvisnost družbene in okoljske dinamike in nakazuje potrebo po prilagoditvi in spremembi (in ne le zmožnostim za blažitev šokov in povratek k »normalnemu«). Dosedanje raziskave že potrjujejo, da je krepitev bolj odzivnih/prožnih regij in odporne družbe ključna za doseganje prihodnjega trajnostnega (regionalnega) razvoja Slovenije, v okviru našega raziskovanja pa bomo naslovili specifična področja in vsebine, ki so bodo ključna za prihodnji trajnostni razvoj.
Pomen za razvoj znanosti
Ker pri izvajanju programa sodelujemo člani fizične, okoljske, družbene in politične geografije, bomo lahko oblikovali celovit raziskovalni model za proučevanje sedanjih in pričakovanih sprememb v dinamiki geografskega okolja Slovenije (in njenih regij) in različnih prilagoditvenih (adaptacijskih) zmogljivosti človekovih dejavnosti, zaznavanja prebivalcev in strategije odzivov različnih človekovih dejavnosti na okoljske spremembe. Večjo znanstveno pozornost bomo namenili primerni uporabi (in preverjanju uporabnosti) zelo raznolikih metod: nadaljnji razvoj in uporaba kazalcev za merjenje in vrednotenje izbranih vidikov trajnostnega razvoja ter njihova nadgradnja za merjenje in vrednotenje prožnosti prilagajanja posameznikov / skupnosti / dejavnosti / regij na spremembe v okolju, kvalitativno določen indeks geodiverzitete, neposredne in posredne metode za analizo izrednih vremenskih in podnebnih dogodkov (vključno s terenskimi in geoinformacijskimi metodami), proučevanje socialne zgradbe in preobrazbe mest, metode za proučevanje prožnosti kmetijstva in podeželja (metoda »prilagoditvenega cikla«), fizignomska, strukturna, funkcijska analiza mejnega prostora; metode za proučevanje simbolnih elementov prostora, metode za proučevanje vzorcev ali modelov razvoja (vključno s simulacijami, scenariji, delphi metodo), metode za proučevanje kakovosti življenja in kakovosti življenjskega / bivalnega okolja, s posebnim ozirom na primerjalnih analizah (vključno z meta-analizami in primerjalnimi analizami uporabljenih raznovrstnih kazalcev); metode za proučevanje topofilije in topofobije, zaznavanja prostorske in časovne oddaljenosti (s podporo geoinformacijskih orodij in mobilni aplikacij za množično sodelovalno / prostovoljno zbiranje informacij - crowdsourcing in sodelovalno kartiranje - collaborative mapping), pedagoške in didaktične metode. Na znanstvenem oz. metodološkem polju interdisciplinarnega raziskovanja razmerja med dinamiko okolja in prilagajanjem človekovih dejavnosti bo ključna pozornost namenjena izdelavi sistemskih regionalnih modelov raziskovanja. Kljub geografski majhnosti ozemlja Slovenije je zaradi velike pokrajinske raznolikosti potrebno v regionalne modele vgraditi specifična vsebinska polja in s tem v zvezi dopolniti širše raziskovalne modele. Zaradi zelo pestre palete področij dela in raziskovanj članov programske skupine, tako s področja fizičnogeografskega kot družbenega razvoja, bomo s posameznimi aplikativnimi študijami iskali že delujoče, odzivne in prožne modele prilagajanja pri nas, hkrati pa se bomo načrtno lotili tudi primerov neustreznega odzivanja in raziskali njegove posledice. Te parcialne študije, ki bodo izhajale iz dejanskih razmer v regijah (ali lokalnih skupnostih), bodo izjemno pomembne pri vzpostavljanju bolj učinkovitega sistema delovanja prožne (slovenske) družbe. Za razvoj geografske znanosti pa je ključnega pomena hiter prenos novih metodologij ter postopkov dela in najnovejših spoznanj neposredno v študijski program ter tako sproti aktualizirati študij geografije. Aktualizacija študijskih vsebin pomeni zagotavljanje nenehnega razvoja stroke, hkrati pa povečuje konkurenčnost študentov geografov ob njihovem vstopu na trg delovne sile. Ključen prispevek programa je v proučevanju načinov in intenzivnosti prilagajanja regionalnih gospodarskih struktur tako globalnim izzivom kot tudi regionalno-specifičnim izzivom / možnostim / potencialom na področju okoljskih sprememb.
Pomen za razvoj Slovenije
Prostorska, razvojna in regionalna politika Slovenije bo pri načrtovanju trajnostno zasnovanega razvoja Slovenije in njenih pokrajin v prihodnje morala poselitvene, gospodarske in druge sisteme prilagoditi dinamiki geografskega okolja in njegovih sestavin. Slovenija se uvršča med z zmernimi okoljskimi tveganji, a z večjimi regionalnimi razlikami v stopnji tveganja. Rezultati raziskovanj in delovanja programa bodo neposredno uporabni pri prostorskem načrtovanju, načrtovanju regionalnega razvoja pa tudi sektorsko, pri načrtovanju razvoja kmetijstva, poselitve, turizma in prometa. Posredno bodo imeli tudi vpliv na npr. preprečevanje oz. zmanjševanje onesnaževanja ozračja, racionalnejšo rabo kmetijskih površin, pospešeno sanacijo in ponovno revitalizacijo funkcionalno degradiranih /opuščenih območij. Ker se v okviru dela na programu lotevamo novih vsebin, kjer bomo spet izhajali iz številnih aplikativnih raziskav na lokalni/regionalni ravni, je nujno izpostaviti sodelovanje z lokalnimi skupnostmi (občnimi), regijami (regionalnimi razvojnimi agencijami in drugimi službami) in šolami. Že v okviru delovanja programa načrtujemo na konkretnih primerih preveriti možnosti razvoja odzivanja sistemov / družbe v smeri prilagajanja okoljskim spremembam; v kontekstu trajnostne rabe naravnih virov (vključno prostora), v smislu elementov participativnega planiranja - delavnice, izvedba intervjujev, anketiranje, izdelava ekspertiz. Ker v programu izhajamo iz regionalnega razvoja, bomo izvedli usmerjeno raziskavo zaznave okoljskih sprememb in odzivanja nanje pri različnih skupinah prebivalstva (empirična raziskava o razumevanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb, dosedanjih in načrtovanih prilagoditvah bo izvedena z obsežnim anketiranjem reprezentativnega vzorca izbranih ciljnih skupin in območij / regij). Raziskovanje bo omogočilo tudi krepitev recptivnih potencialov v marginaliziranih / getoiziranih območjih / naseljih, povečanje avtonomnosti (hrana, voda, energija, šola, delo, kultura….) (npr. romskih naselij). Nadaljevali in, če bo le mogoče, še razširili bomo vključevanje študentov v raziskovalno delo, predvsem pri študijah primera (zaradi števila študentov je mogoče izvesti kvantitativno obsežnejše raziskave, hkrati pa je učinek tovrstnih sodelovanj pri študentih višjih letnikov izjemno pozitiven). Vključevanje v mednarodni raziskovalni prostor in sodelovanje z mednarodnimi organizacijami; preko projektov, formalnih in neformalnih sodelovanj (predavanja v tujini, daljše izmenjave raziskovalcev).
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2017, 2018, 2019
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2017, 2018, 2019
Zgodovina ogledov
Priljubljeno