Projekti / Programi
Trajnostni regionalni razvoj Slovenije
01. januar 2022
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.00 |
Humanistika |
Geografija |
|
| 1.08.00 |
Naravoslovje |
Varstvo okolja |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
| 1.05 |
Naravoslovne vede |
Zemlja in okolje |
regionalni viri, trajnostni razvoj, okoljske in družbene spremembe, družbenookoljska prožnost, konflikt kot katalizator, trajnostno prostorsko načrtovanje, razvojne in regionalne politike, trajnostne in inovativne rešitve, izobraževanje za trajnostni razvoj, prenos znanja, slovenske regije, Slovenija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
85 |
444 |
362 |
4,26 |
| Scopus |
355 |
1.341 |
1.015 |
2,86 |
Raziskovalci (15)
Organizacije (1)
Povzetek
V prihajajočem programskem obdobju ostaja program Trajnostni regionalni razvoj Slovenije prednostno usmerjen v raziskovanje regionalnih virov (okoljskih, človeških in družbenih) Slovenije (obsega, razpoložljivosti, kakovosti, potreb, upravljanja …) ter raziskav, katerih rezultati bodo na vseh ravneh podpirali trajnostni (regionalni) razvoj Slovenije. Potrebo po horizontalni vključenosti trajnostnega vidika v raziskovanje regionalnih virov smo v naša programska izhodišča vključili že v letu 2009, aktualnost naših pristopov pa se v zadnjih letih le stopnje. Naše geografsko raziskovanje ostaja v okvirih medsebojne soodvisnost družbene in okoljske dinamike - a ključni poudarek je v iskanju okoljskega in družbenega soglasja s trajnostnimi rešitvami. Za razliko od preteklega programskega obdobja, ko smo raziskovanja usmerjali v različne vidike zmožnosti prožnega odzivanja oz. prilagajanja, je naše vodilo v tem programskem obdobju vezano na tri področja: a) Prepoznavanje, ocenjevanje, merjenje, analiziranje in reševanje konfliktov (obravnava konfliktov) oz. nesoglasij - na različnih ravneh; npr. na podeželju/urbanih območjih/ ...; med različnimi dejavnostmi; različnimi rabami prostora ...; različnimi skupinami ...; b) Prepoznavanje, ocenjevanje, merjenje, analiziranje ... razvrednotenosti (zmanjšane vrednosti). Različni regionalni viri, njihovo stanje, zaloge, načini (upo)rabe. c) Iskanje odgovorov s trajnostnimi rešitvami: novi pristopi, novinci, raziskovanje novih področij. V tretjem sklopu našega raziskovanja bomo iskali nove trajnostne (inovativne rešitve) - za podporo družbeno-okoljskemu soglasju. Raziskovalno bomo naslovili različna področja, navajamo le nekatera: - proučevanje, spremljanje, merjenje trajnostnega razvoja slovenskih regij; - klimatogeografija (podnebje gorskih območij, raziskave mestnega toplotnega otoka); - onesnaževanje okolja (kakovost zraka, prepoznavanje onesnaženih območij Slovenije in prednostna sanacija, vode, prsti); - regionalni in prostorski razvoj, turizem …; - kvaliteta bivalnega okolja; - usklajevanje interesov med različnimi socialnimi skupinami na podeželju; - vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj; - … Preko publiciranja in izdaje znanstvene revije DELA ter knjižne zbirke GeograFF (e-GeograFF) bomo zagotavljali širjenje rezultatov, dodatno pa bomo skrbeli za vzgojo mladega kadra (številna mentorstva) ter sproten prenos najnovejših spoznanj neposredno v študijski program. V novo programsko obdobje vstopamo z zavedanjem, da bodo raziskave na številnih področjih morale upoštevati in vključevati tudi povsem nove dejavnike, procese, učinke in prilagoditve, ki so neposredno ali pa posredno vezani na pandemijo covid-19. Že aktualne aplikativne študije v letih 2020/21 kažejo, da bodo v določenih segmentih dosedanji procesi prekinjeni ali močno spremenjeni. Naša pretekla predvidevanja, da je za trajnostni regionalni razvoj ključnega pomena prožnost in prilagodljivost, se potrjuje tudi v aktualnih razmerah.
Pomen za razvoj znanosti
V prihajajočem programskem obdobju ostajamo prednostno usmerjeni v raziskovanje regionalnih virov Slovenije (obsega, razpoložljivosti, kakovosti, potreb, upravljanja … okoljskih, človeških in gospodarskih virov) ter raziskav, katerih rezultati bodo na vseh ravneh podpirali trajnostni (regionalni) razvoj Slovenije. Čeprav v programu združujemo fizičngeografska in družbenogeografska znanja in metodološke pristope članov skupine, pa nam prav programsko okolje zagotavlja boljšo komunikacijo, povezovanje, prenos znanj ipd., kar vodi tudi v dobro projektno povezovanje in uspešnejše pridobivanje različnih nacionalnih in evropskih projektov. Programsko okolje predstavlja temelj raziskovanju in omogoča učinkovitejše raziskovanje v okviru projektov, v določenih razmerah pa lahko aktualne projektne vsebine, ki jih ni mogoče razviti in raziskati v času trajanja projekta, proučimo v okviru programa. Inovativnost in doprinos k razvoju znanosti v prihajajočem programskem obdobju pričakujemo na naslednjih področjih: a) Nova vsebinska polja raziskovanja - Raziskovanje ravnanja turistov z vidika trajnostnih vrednot ter družbene in okoljske odgovornosti; - Oblikovanje alternativnega pristopa k opredeljevanju in razumevanju razvojne vloge zelene infrastrukture. - Ugotavljanje vpliva covid-19 na mobilnostne (prometne) tokove (mednarodno primerljiva študija). - Raziskave alternativnih možnosti za razvoj kmetijstva in podeželja - raziskave vloge novih pristopnikov. - Prepoznavanje, raziskovanje, komuniciranje in reševanje konfliktnih situacij (na podeželju, drugih okoljih). - Raziskave delovanja, zastopanosti, vloge in razvojnih možnosti socialnih podjetij na podeželju; - Raziskava tehnogenih prsti urbanih območij (prehodno razvitih območij). b) Razvoj novih teoretično-metodoloških področij - Razvoj novih kazalnikov (npr. land recycling index"" kot kazalnik za spremljanje prenove zemljišč; zasnova novih kazalnikov za spremljanje zelenega prehoda, za potrebe ocene prilagajanja slovenskih regij zeleni razvojni politiki) in nadgradnja obstoječih kazalnikov (za spremljanje regionalnega trajnostnega razvoja); - Razvoj tipologije razvrednotenih območij. - Razvoj modela/modelov za prepoznavanje možnosti oživitve razvrednotenih območij (glede na tipe območij (predhodno rabo), glede na potrebe nove dejavnosti, glede na omejitve v okolju ...). - Razvoj (in preveritev) metode za merjenje mestnega toplotnega otoka - s kombinacijo terenskih, stacionarnih in daljinskih podatkov. - Razvoj novih uporabnih terenskih metod za učinkovito prepoznavanje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (TIRV) z uporabo sodobnih pristopov, pripomočkov in orodij (daljinsko zaznavanje). - Razvoj principa novega klasifikacijskega sistema za tehnogene prsti/tla ter načinov terenskega kartiranja. Hiter in neprestan prenos novih znanj v študijski proces ohranja študij geografije aktualen - študente usposabljamo, da se ob vstopu na trg delovne sile lahko soočijo s konkretnimi izzivi. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete je na ravni države največja, najbolj prepoznana in uveljavljena geografska visokošolska izobraževalna enota. Kakovost odražajo tako rezultati vpisanih študentov, število realiziranih magistrskih nalog in doktoratov, število ERASMUS tujih študentov … Vodilna in širše prepoznana področja študija, ki jih prednostno razvijamo tudi v okviru raziskovalnega programa (in kjer izobražujemo bodoči raziskovalen in strokoven kader), so fizična geografija (področje geomorfologije, pedogeografije, klimatogeografije in hidrogeografije), okoljska geografija (v povezavi s fizično geografijo), geografija podeželja in IKT. V novem programskem obdobju v raziskovalno sredino vključujemo štiri mlajše sodelavce (asistenti in asistenti raziskovalci), ki pod mentorskim vodstvom članov programske skupine pripravljajo doktorske disertacije in poglabljajo znanstvenoraziskovalna področja programa: a) razvoj metode za izračun ekološkega odtisa (na regionalni ravni); b) področje trajnostnega prostorskega načrtovanja - oživitev in možnosti ponovne rabe razvrednotenega/degradiranega prostora; c) razvoj pristopov za vrednotenje vloge novih pristopnikov/novincev v kmetijstvu in učinkov na podeželje; d) interpretacija sedanjih okoljskih sprememb s paleookoljsko interpretacijo jamskih sistemov. Njihovo raziskovanje bo vsebinsko in na teoretično-metodološki ravni razširilo delo programa. Prav vzgoja in razvoj mlajših raziskovalnih kadrov ter njihovo postopno vključevanje v raziskovanje programske skupine predstavlja strateško usmeritev Oddelka za geografijo Filozofske fakultete s ciljem zagotoviti kvalitetno raziskovalno in pedagoško okolje za nadaljnji razvoj geografske stroke.
Pomen za razvoj Slovenije
Potencialni vpliv programa je zaradi razvoja, razširjanja in možnosti uporabe pričakovanih rezultatov v neposredno podporo razvoju družbe. Glede na usmeritev in pretekle dosežke delovanja programa (npr. implementacija naših rezultatov v Strategijo razvoja Slovenije 2030) vidimo tudi v prihodnje svojo pomembno strokovno vlogo komunikatorja med gospodarstvom in državo. Rezultati raziskovanj in delovanja programa bodo neposredno uporabni za: - nadaljnji razvoj sorodnih strok, ki se ukvarjajo z raziskovanjem posameznih sestavin okolja (hidrologijo, agronomijo, gozdarstvo …), pri prostorskem načrtovanju in načrtovanju regionalnega razvoja. Bistvo raziskovanja je tudi v povezovanju s sorodnimi vedami, kar projektno že izvajamo; - sektorske politike - potrebe strokovnih in razvojnih inštitucij (pri načrtovanju razvoja kmetijstva, revitalizaciji prostora, sanacijah onesnaženih območij, usmerjanju poselitve, turizma, infrastrukturnega razvoja …); - (mestne) lokalne skupnosti: pri načrtovanju priprave in izvedbe ukrepov za izboljšanje lokalne kakovosti zraka ali ukrepov za zmanjšanje vplivov mestnega toplotnega otoka, oživljanju degradiranih območij ipd.; - Vrtci/šole in lokalne skupnosti pri načrtovanju ureditev za zagotovitev prometne varnosti in okrepitev trajnostnih oblik mobilnosti; Naše dosedanje in načrtovane aktivnosti so še naprej usmerjene v izobraževanje s področja trajnostnega razvoja. Spodbujali bomo razvoj nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in ustreznimi omilitvenimi prilagoditvenimi ukrepi. Z bodočimi aktivnostmi bomo z izobraževanjem in spreminjanjem potovalnih navad novih generacij postopoma dosegli izboljšanje kakovosti zraka v mestih. S svojimi znanji, raziskovalnimi pristopi in razpoložljivo programsko opremo, ki vključuje statistična in geoinformacijska orodja, bomo širili in razvijali izvajanje zahtevnejših analitičnih, vizualizacijskih in geo-diseminacijskih nalog. V razvoj orodij bomo vključevali tudi študente. Nadaljevali bomo razvoj in izdelavo svojih spletnih in mobilnih aplikacij za potrebe posameznih raziskav, gospodarstvo in učinkovitejšo komunikacijo s strokovnimi in laičnimi javnostmi. Strateška prednost programske skupine je vzpostavljeno sodelovanje ter poznavanje potreb učiteljev geografije. Nadaljevali bomo z aktivnostmi, ki so vezane tako na razvoj geoinformacijskih orodij in drugih IKT orodij ter njihovo implementacijo v izobraževanje in širše (gospodarstvo, družbene dejavnosti). Naše dolgoletne izkušnje in kritičen pogled na vlogo IKT v strategijah izobraževanja, bo lahko prispevalo k oblikovanju ustreznih strategij za nadaljnji razvoj in uporabo IKT, kar se v aktualnem času pandemije kaže kot eno ključnih področij. Nadaljevali bomo z aktivnim vključevanje v mednarodni raziskovalni prostor: preko sodelovanja s tujimi univerzami (predavanja v tujini, projektno sodelovanje, organizacija mednarodnih dogodkov), inštituti (daljše študijske izmenjave, projektno sodelovanje) in mednarodnimi organizacijami.
