Filtri
cris logo
-
Novo iskanje Filtri
Izberi iz seznama
Prikazano od Prikaži več
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Za izvedeno iskanje ni na voljo rezultatov
Prikazano od
Dosegli ste najvišje možno število prikazanih rezultatov iskanja.
Prikazani so vsi rezultati
Nalaganje rezultatov
Pridobivanje statističnih podatkov

Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave na področju javnega zdravja

Uredi
Obdobja
01. januar 2009 - 31. december 2014
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.08.00  Medicina  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)   
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   
3.01.00  Medicina  Mikrobiologija in imunologija   
3.09.00  Medicina  Psihiatrija   

Koda Veda Področje
B680  Biomedicinske vede  Javno zdravstvo, epidemiologija 
S290  Družboslovje  Socialna medicina 

Koda Veda Področje
3.03  Medicinske in zdravstvene vede  Zdravstvene vede 
Ključne besede
Javno zdravje, promocija zdravja, nalezljive bolezni, družinska medicina, okolje in zdravje, duševno zdravje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Citiranost Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz
vir: WoS vir: Scopus vir: COBISS
Raziskovalci (21)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  14962  dr. Helena Burger  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  840 
2.  18329  dr. Josip Car  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  244 
3.  26218  dr. Štefek Grmec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2011  470 
4.  19176  dr. Helena Jeriček Klanšček  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  363 
5.  18330  dr. Janko Kersnik  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  951 
6.  07782  dr. Irena Klavs  Medicina  Raziskovalec  2009 - 2014  519 
7.  32520  dr. Zalika Klemenc Ketiš  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2012 - 2014  711 
8.  03194  dr. Alenka Kraigher  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  1.248 
9.  29588  dr. Aleš Lamut  Medicina  Mladi raziskovalec  2009 - 2013  33 
10.  33164  dr. Irena Makivić  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2010 - 2014  63 
11.  03324  dr. Črt Marinček  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  556 
12.  12902  dr. Metka Paragi  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2009 - 2013  166 
13.  27612  dr. Katja Pesjak  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2009  127 
14.  22821  dr. Saška Roškar  Psihiatrija  Raziskovalec  2014  337 
15.  10937  dr. Polona Selič - Zupančič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  455 
16.  32087  dr. Mojca Serdt  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2009 - 2014  26 
17.  31964  dr. Maša Serec  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Mladi raziskovalec  2010 - 2011  54 
18.  11329  dr. Maja Sočan  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  593 
19.  11867  dr. Igor Švab  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Vodja  2009 - 2014  1.046 
20.  12017  dr. Maruška Vidovič  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2014  154 
21.  11639  dr. Marko Vudrag  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2009 - 2013  220 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0309  Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča  Ljubljana  5053919000  5.224 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  44.759 
3.  3333  NACIONALNI INŠTITUT ZA JAVNO ZDRAVJE  Ljubljana  6462642  17.109 
4.  3334  NACIONALNI LABORATORIJ ZA ZDRAVJE, OKOLJE IN HRANO  Maribor  6489087  4.089 
Povzetek
Pomen krepitve javnozdravstvenih raziskav poudarjajo vse pomembnejše strategije razvoja zdravstva, kjer raziskovanje na področju javnega zdravja podpira zdravstveno politiko. Po drugi strani pa imajo raziskave javnega zdravja pomemben doprinos k znanosti s svojimi specifičnimi metodami dela, zlasti epidemiološkimi. Pojavlja se vse večja potreba po poglobljenih raziskavah s področja javnega zdravja, ki bi nadgradile izsledke temelječe na osnovni zdravstveni statistiki. Naslednja značilnost raziskav na področju javnega zdravja je potreba po interdisciplinarnem sodelovanju, zato smo v predlogu raziskovalnega programa opredelili ključne tematske sklope, ki so izbrani na osnovi pomembnosti problemov modernega javnega zdravja v Sloveniji. Ti sklopi so JAVNO DUŠEVNO ZDRAVJE, ki predstavlja enega temeljnih javnozdravstvenih problemov prihodnosti, OPOZORILNE MREŽE PRI OBVLADOVANJU NALEZLJIVIH BOLEZNI, ki nam bodo omogočile kakovosten nadzor nad nalezljivimi boleznimi ter KAKOVOSTNA DRUŽINSKA MEDICINA, ki predstavlja temelj delovanja kakovostne zdravstvene službe. Izbrane okužbe in nalezljive bolezni predstavljajo pomembne javno-zdravstvene probleme. Trenutno razpoložljivi podatki nacionalnega epidemiološkega spremljanja nam ne omogočajo realne ocene njihovega bremena in trendov v prebivalstvu. Z rezultati raziskovalnega programa bomo pridobili podatke za oblikovanje kakovostne nacionalne doktrine in politike preprečevanja in obvladovanja mumpsa, okužb z varicella-zoster virusom in bolnišničnih okužb, bolezni povezanih s potovanji ter sledenje učinkovitosti teh programov. Ker na duševno zdravje vplivajo številni dejavniki, tako biološki kot psihološki, socialni, ekonomski, politični in kulturni, mora biti merski sistem zasnovan tako, da vključi vse pomembne determinante duševnega zdravja. Predlagani sklopi raziskav na področju javnega duševnega zdravja so Indikatorji javnega duševnega zdravja, Razširjenost in obvladljivost nekaterih najpogostejših oblik duševnih motenj, Spremljanje zdravstvenih indikatorjev pri nekaterih specifičnih skupinah populacije ter Evalvacija promocijskega in preventivnega gradiva. Družinska medicina predstavlja strokovno nadgradnjo splošne medicine. Gre za stroko, ki v svetu v zadnjem času doživlja velik strokovni razvoj. Z razvojem nove specializacije iz družinske medicine je poskrbljeno, da se bo nadaljeval kakovosten razvoj stroke tudi na tem področju. Z izsledki raziskovalnega programa se bomo aktivno vključevali v izvajanje specialističnega študija na področju družinske medicine, kakor tudi uspešno vključevali v dodiplomske in podiplomske izobraževalne programe.
Pomen za razvoj znanosti
Na podlagi rezultatov smo dobili možnost vpogleda v neenakosti na področju duševnega zdravja. Izsledki poglobljenega preučevanje nalezljivih bolezni so prinesli nova spoznanja na področju nalezljivih bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, vektorskih bolezni in akutnih okužb dihal in predstavljajo podlago za ustrezen odgovor na tveganja za zdravje. GENETIKA V DRUŽINSKI MEDICINI Naš glavni namen raziskovanja je bil proučiti vlogo genetskih dejavnikov, razvidnih iz družinske anamneze, pri obravnavi bolnikov v družinski medicini. Ugotovili smo, da je zgolj na osnovi družinske anamneze, brez genetskih testov, možno ugotoviti stopnjo tveganja za razvoj srčno-žilnih, sladkorne in rakavih bolezni ter depresije. Ugotovili smo tudi, da bi bili zdravniki družinske medicine pripravljeni izvajati naloge, povezane z genetiko, pri vsakdanji obravnavi bolnikov, vendar si pri tem želijo dodatnih izobraževanj. Na osnovi ugotovitev bomo lahko načrtovali ukrepe za izboljšanje obravnave bolnikov v družinski medicini na področju medicinske genetike in primerne izobraževalne ukrepe za izboljšanje znanja na te področju. NASILJE V DRUŽINI Nasilje v družini naj bi se po resoluciji Svetovne zdravstvene organizacije v javnem zdravstvu obravnavalo prioritetno zaradi kratkoročnih in dolgoročnih posledic za posameznike, družine, okolja, države ter tudi za zdravstvene sisteme. V primerjavi z epidemijo kroničnih bolezni je bolj razširjeno in ga je moč preprečiti, kar je izziv tudi za družinsko medicino v Sloveniji. V našem raziskovanju smo ugotavljali pogostnost nasilja v partnerskih odnosih pri obiskovalcih ambulant družinske medicine ter izdelali model, s katerim smo identificirali dejavnike, povezane z izkušnjo nasilja v partnerskih odnosih. Pogostnost nasilja v partnerskih odnosih v Sloveniji, ugotovljena v okolju družinske medicine, je 18 %, kar je primerljivo z izsledki tujih raziskav. Poleg ženskega spola in ločitve v preteklosti so bili identificirani demografski dejavniki, povezani z izkušnjo nasilja v partnerskih odnosih še nezaposlenost, višja ali visoka izobrazba in trajanje partnerskega odnosa nad šest let. Med dejavniki tveganja za nasilje sta bila še alkohol in mamila v družini ter višja starost partnerja. Starost nad 65 let in starševstvo dvema otrokoma sta se pokazala kot zaščitna dejavnika pred nasiljem v partnerskih odnosih.
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje duševnega zdravju je ključno za načrtovanje ukrepov za preventivo duševnih težav in promocijo pozitivnega duševnega zdravja, kot tudi za delovanje na socialnem, gospodarskem in drugih področjih. Nova znanstvena spoznanja študij, ki so bile izvedene v nacionalnih okvirih presegajo zgolj prenos tujih znanstvenih spoznanj v lokalno okolje, saj temeljijo na lastni izkušnji in s tem predstavljajo bistveno večjo dodano vrednost in možnost neposredne aplikacije brez prilagoditev. Naše sodobne biološko medicinske raziskave v izoliranih populacijah kot naravnem laboratoriju tako imenovane raziskave »prorodnih eksperimentov« imajo tudi za razvoj Slovenije velik pomen. Med drugim baza dragocenih podatkov omogoča ohranjanje informacij o referenčnih vrednostih, zelo potrebnih z ozirom na možnost spremljanja prihodnjega bio-medcinskega in socio kulturnega statusa populacije.Z modernizacijo in komunikacijami izolirane populacije povsod po svetu hitro izginjevajo in ta dragocena možnost tovrstnih raziskav bo potem za vedno izgubljena. Smo ena redkih držav Evrope, ki ji je še dana ta možnost.raziskav v izoliranih populacijah, ki privedejo do pomebnih odkriti za človeka. Raziskovalni rezultati pomenijo za Slovenijo velik napredek v razvoju zbiranja celovitih podatkov o zdravju posameznika in populacije ter so osnova za nadaljnje raziskave, načrtovanje mrež in dela. GENETIKA V DRUŽINSKI MEDICINI V slovenski družinski medicini smo vlogo genetike pri obravnavi bolnikov prepoznali kot slabo razvito področje. Slovenski zdravniki družinske medicine se zavedajo pomena uporabe genetike in družinske anamneze pri vodenju bolnikov na primarni ravni, a se za večino aktivnosti, povezanih z medicinsko genetiko, ne čutijo usposobljene. Potreben je razvoj ustreznih izobraževalnih metod, ki bodo zdravnike družinske medicine usposobile za delo z bolniki tudi z genetskega vidika. Potreben je razvoj smernic, ki bodo zagotavljale kakovostno delo. Prav tako je potreben razvoj orodja, ki bo omogočalo učinkovito prepoznavanje ogroženih bolnikov in njihovo pravilno obravnavo, vključno z interdisciplinarnim pristopom. NASILJE V DRUŽINI V slovenski družinski medicini smo nasilje v družini prepoznali kot relevanten javno-zdravstveni problem ter začeli usmerjati zdravnike v dejavno odkrivanje pri identificiranih dejavnikih, povezanih z izpostavljenostjo nasilju (ženski spol, nezaposlenost ipd.). V nadaljnjih raziskavah bi bilo nujno treba preveriti, ali je starost nad 65 let res varovalni dejavnik, ob tem pa krepiti kompetence z ustreznim izobraževanjem, ki naslavlja in spreminja stališča zdravnikov družinske medicine do nasilja ter jih opremi z ustreznimi pristopi za obravnavo. Za preverjanje dejavnikov, povezanih z izpostavljenostjo nasilju, je potrebno vzdolžno raziskovanje – multicentrično spremljanje kohorte bolnikov v daljšem časovnem obdobju ter natančno diagnosticiranje morebitnih okvar zdravja.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Letno poročilo 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zahtevana je potrditev
Zgodovina ogledov
Priljubljeno