Projekti / Programi
Raziskave na področju javnega zdravja
01. januar 2019
- 31. december 2027
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B680 |
Biomedicinske vede |
Javno zdravstvo, epidemiologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
nalezljive bolezni, determinante zdravja, preventiva, samomor, nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, epidemiologija, antropologija, zdravstvena informatika, integrirana zdravstvena oskrba, kronične bolezni, multimorbnost, družinska medicina, kakovost, rehabilitacija
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
15. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
996 |
26.168 |
24.913 |
25,01 |
| Scopus |
1.070 |
33.644 |
32.192 |
30,09 |
Raziskovalci (35)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13919 |
dr. Tit Albreht |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
524 |
| 2. |
14962 |
dr. Helena Burger |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
862 |
| 3. |
18329 |
dr. Josip Car |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
244 |
| 4. |
55837 |
Tina Černe |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2024 |
0 |
| 5. |
51190 |
Mojca Dolinar |
|
Tehnični sodelavec |
2019 - 2022 |
1 |
| 6. |
30713 |
dr. Jerneja Farkaš-Lainščak |
Medicina |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
403 |
| 7. |
37739 |
dr. Branko Gabrovec |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
378 |
| 8. |
10684 |
dr. Nika Goljar |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
341 |
| 9. |
20462 |
dr. Marta Grgič Vitek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
422 |
| 10. |
39641 |
Martina Horvat |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
195 |
| 11. |
19176 |
dr. Helena Jeriček Klanšček |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
397 |
| 12. |
07782 |
dr. Irena Klavs |
Medicina |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
530 |
| 13. |
32520 |
dr. Zalika Klemenc Ketiš |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
768 |
| 14. |
27799 |
dr. Nena Kopčavar Guček |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
669 |
| 15. |
03194 |
dr. Alenka Kraigher |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Upokojeni raziskovalec |
2019 - 2024 |
1.252 |
| 16. |
53708 |
Tina Lesnik |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
59 |
| 17. |
19907 |
dr. Mercedes Lovrečič |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
1.022 |
| 18. |
33164 |
dr. Irena Makivić |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
82 |
| 19. |
39262 |
dr. Špela Miroševič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
47 |
| 20. |
34953 |
Mircha Poldrugovac |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
88 |
| 21. |
23657 |
Lidija Pollak |
Politične vede |
Tehnični sodelavec |
2023 - 2024 |
5 |
| 22. |
54614 |
Klara Rebernik Grah |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
9 |
| 23. |
24488 |
dr. Janez Rifel |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2020 |
212 |
| 24. |
22821 |
dr. Saška Roškar |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
358 |
| 25. |
18328 |
dr. Danica Rotar Pavlič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
1.120 |
| 26. |
39039 |
dr. Špela Selak |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
132 |
| 27. |
10937 |
dr. Polona Selič - Zupančič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
464 |
| 28. |
11329 |
dr. Maja Sočan |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
610 |
| 29. |
32754 |
dr. Dalibor Stanimirović |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
199 |
| 30. |
38037 |
Ajda Švab |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2019 - 2024 |
8 |
| 31. |
11867 |
dr. Igor Švab |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2019 - 2024 |
1.062 |
| 32. |
26220 |
Barbara Toplek |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
8 |
| 33. |
30503 |
dr. Veronika Učakar |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
339 |
| 34. |
12017 |
dr. Maruška Vidovič |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2019 - 2024 |
160 |
| 35. |
54300 |
Matej Vinko |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
167 |
Organizacije (3)
Povzetek
Raziskovali bomo vpliv socialno-ekonomskih in okoljskih deteminant na incidenco bolezni ter inovativne pristope za zmanjšanje bremena bolezni. Raziskovali bomo dejavnike, ki podpirajo izboljšanje precepljenosti populacije, izvedli seroprevalenčne študije za ugotavljanje zaščite pred boleznimi, ki jih preprečujemo s cepljenjem in se osredotočali na preučevanje neželenih učinkov. Raziskovali bomo spolno prenesene okužbe in spolno vedenje prebivalcev ter okužbe povezane z zdravstvom.
Raziskovali povezanost izbranih determinant z izidi duševnega zdravja, zlasti novodobnim dejavnikom in njihovemu vplivu na duševno zdravje. Usmerjali se bomo tudi v spremljanjem trendov in značilnosti izbranih duševno javnozdravstvenih problemov, kot sta depresija in samomor.
Raziskovalno področje preprečevanja in obvladovanja KNB bo zajemalo tako raziskovanje najpomembnejših dejavnikov tveganja za te bolezni kot raziskovanje njihovega obvladovanja. Pri najpogostejših KNB bomo podrobneje proučili breme stikov z zdravstveno službo, zlasti hospitalizacij.
Pri raziskovanju KNB bomo z vidika osredinjenja obravnave na bolnika s kronično boleznijo podrobneje raziskali bolnikove potrebe, želje in pričakovanja kot tudi stališča, izkušnje in obremenitve njihovih neformalnih oskrbovalcev. Hkrati bomo proučevali dejavnike, ki bolnike spodbujajo k (rednemu) izvajanju vedenj učinkovite samooskrbe bolezni in merili z zdravjem povezano kakovost življenja bolnikov s KNB. Podatke bomo zbrali z usmerjenimi raziskavami ali jih pridobili iz podatkovnih zbirk, za katere je pooblaščen NIJZ. Za analizo podatkov bomo uporabili predvsem kvantitativno, v manjši meri pa tudi kvalitativno raziskovalno metodologijo. Dinamično bomo ocenjevali dinamične potrebe prebivalstva, ki izhajajo tako iz epidemioloških kot iz demografskih sprememb. Poleg tega bo potrebno upoštevati tudi novejše zasnove, kot je na primer krhkost. V programu bomo razvili pristop k temu problemu v Sloveniji.
Na področju družinske medicine bomo znanstveno ocenjevali celostni model obravnave pacienta, nadaljevali z evalvacijo pristopov na področju preventive in vodenja kroničnih nenalezljivih bolezni ter bolezni zasvojenosti, vključevali genetiko in sistematično raziskovali sporazumevanje, zaupanje bolnikov, empatično naravnanost in stališča do profesionalizma, zdravstvene posledice izpostavljenosti nasilju, življenjski stil, potrebe bolnikov in kakovost zdravstvene oskrbe.
V naslednjem raziskovalnem obdobju bomo preverjali odnos ljudi z okvarami in zmanjšanimi zmožnostmi do različnih tehnologij in njihov vpliv na izboljšanje funkcioniranja (zmanjševanje fantomske bolečine, izboljšanje višjih psihičnih funkcij, hoje, samostojnosti) ter razvijali storitev celostne rehabilitacije na daljavo (celostna ocena, celostna terapija, zadovoljstvo). Še naprej bomo razvijali orodja temelječa na Mednarodni klasifikaciji funkcioniranja, zmanjšanih zmožnosti in zdravja za oceno funkcioniranja posameznika in jih uvajali v klinično prakso. Posvetili se bomo tudi ocenjevanju kakovosti življenja ljudi z različnimi okvarami in zmanjšanimi zmožnostmi.
Pomen za razvoj znanosti
Raziskovanje na področju nalezljivih bolezni bo podlaga za izoblikovanje novih pristopov za povečanje zdravstvene opismenjenosti prebivalstva, zmanjševanje neenakosti, izboljšanja zdravja ranljivih skupin, s posebnim poudarkom na starajoči se populaciji. Raziskava bo ponudila izvirne empirične podatke kot podlago za pripravo temeljev za vzpostavitev sistema/strukture na nacionalnem nivoju, ki so potrebni za boljše delovanje sistema. Rezultati bodo pomembni tudi v mednarodnem okviru. V tem smislu bo imel raziskovalni program tudi znanstveno izvirnost rezultatov.
Raziskave, v katerih so proučevali vpliv determinant, predvsem tistih, ki so povezane s sodobnim načinom življenja pri mladostnikih in napredkom tehnologije, so maloštevilne, hkrati pa je ob hitrem napredku družbe ravno poznavanje teh dejavnikov ključnega pomena. Tovrstna spoznanja imajo vrednost v tem, da nudijo vpogled v nove oblike težav in vrste novih tehnologij in načinov njihove uporabe, ki lahko predstavljajo dejavnik tveganja ali za duševno zdravje, rezultati tovrstnih raziskav lahko nakazujejo način uporabe novih tehnologij.
Raziskovanje kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) je ključnega pomena v prizadevanjih za boljše javno zdravje. Strategije obvladovanja in smernice obravnave KNB je potrebno temeljiti na najnovejših znanstvenih dokazih in/ali najboljših praksah. Hkrati je potrebno z namenom prenosa znanstvenih dognanj v vsakodnevno javnozdravstveno in klinično prakso najnovejše znanstvene dokaze posredovati zdravstvenim strokovnjakom, odločevalcem, pa tudi plačniku zdravstvenih storitev in širši javnosti.
Preučevali bomo človekovo zdravje na temelju bioloških in kulturnih parametrov. Te raziskave se bodo v prijavljenem programu nadgrajevale in nadaljevale z uporabo biomedicinskih, socio kulturnih in antropo genetskih pristopov. Eden od prvih naslednjih raziskovalnih korakov bo biokulturni aspekt prehrane in vpliv na zdravje. Nadaljevali bomo analize povezanosti z zdravstvenim stanjem različnih morfoloških in fizioloških biomarkerjev. Spremljali bomo tudi pojave kot je hipertenzija, debelost, spremenjeni metabolični profil (metabolični sindrom). Nadaljevati nameravamo raziskave procesa staranja. Izvedle se bodo analize polimorfizmov kandidatskih genov. Naredili bomo tudi povezave z mednarodno mrežo populacijskih primerjav.
Na področju populacijskih raziskav je še veliko vsebinskih vrzeli. Predvsem gre za dinamično ocenjevanje zdravstvenih potreb, ki bo prospektivno upoštevalo tudi potekajoče spremembe. Prepletanje obeh ključnih prehodov, epidemiološkega in demografskega ter pojavljanje novih konceptov, ki vključujejo delovanje več determinant, je bolj zahtevno, zato bo potrebno nove metodologije. Na ta način naj bi vsebinsko prispevali k znanstvenim podlagam za oblikovanje zdravstvene politike.
Prispevek raziskav na področju informatizacije zdravstva k razvoju znanosti je večplasten. Večdimenzionalno ozadje in cilji informatizacije slovenskega zdravstvenega sistema lahko predstavljajo dobro izhodišče za nadaljnje raziskave znanstvenih disciplin, ki se nahajajo v presečišču delovanja zdravstvenega sistema. Spodbujanje raziskav na področju informatizacije zdravstva znatno pripomore k razvoju ved, ki se v veliki meri prepletajo v zdravstvu ter predstavljajo izhodišča za različne znanstvene pristope k preučevanju in razvoju na področju javnega zdravja v Sloveniji.
Raziskovanje na področju družinske medicine bistveno pripomore k razvoju znanosti na področjih, ki jih raziskuje. Ne gre izključno za aplikativni vidik kliničnega raziskovanja (način, kako prevedemo klinična dognanja v prakso), kvalitativno raziskovanje in epidemiološke študije, ki prikazujejo uporabo zdravstvene službe in njeno racionalnost v sistemu zdravstvenega varstva, ampak tudi za spoznavni pomen raziskovanja z zdravjem povezanih karakteristik pri bolniku ter preverjanje vpliva psihosocialnih mehanizmov v odnosu med zdravnikom in bolnikom. Tovrstna spoznanja v nadaljevanju prenašamo v prakso
Pomen za razvoj Slovenije
Raziskovanje bo za celotno družbo pomembno zlasti na področju večje usklajenosti sodelovanja deležnikov in optimizacije naporov posameznih služb pri neposrednem varovanju zdravja prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi, spolno prenesenimi okužbami in okužbami povezanimi z zdravstvom in v primeru čezmejnih groženj in drugih dogodkov, ki pomenijo tveganje za zdravje prebivalstva. S tem bo tudi slovenska strokovna javnost prispevala k mednarodni strategiji krepitve interdisciplinarnega povezovanja in krepitvi mednarodnega sodelovanja pri iskanju izboljšav na področju pripravljenosti in odzivanja na grožnje zdravju.
Duševno zdravje je družbeni kapital, saj le duševno zdrav človek lahko prispeva k družbi. Poznavanje in razumevanje povezave med sodobnimi tehnologijami in duševnim zdravjem ima veliko aplikativno, družbeno-ekonomsko ter kulturno vrednost, saj nudi izhodišča za razvoj preventivnih in promocijskih programov na področju duševnega zdravja pri otrocih in mladostnikih ter s tem povezane večje družbeno-ekonomske enakosti. Poznavanje zakonitosti in trendov najbolj perečih duševno javnozdravstvenih problemov je ključnega pomena za razvoj različnih preventivnih programov kot tudi smernic, ki lahko prispevajo k ustvarjanju bolj pravične družbe.
Epidemiološko breme kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) predstavlja pomemben in naraščajoč globalni javnozdravstveni problem, ki spodkopava družbeni in gospodarski razvoj, in med drugim vpliva na povečanje neenakosti med državami in med populacijskimi skupinami. Večino (prezgodnjih) smrti zaradi KNB se v veliki meri lahko prepreči s skupnimi organiziranimi napori več družbenih sektorjev; krepitvijo politik v sektorjih zunaj zdravja in zdravstva, ki se ukvarjajo s skupnimi dejavniki tveganja, in sicer uporabo tobaka, nezdravim prehranjevanjem, telesno neaktivnostjo in škodljivo/tvegano porabo alkohola ter učinkovitejšim in pravičnejšim odzivom sistemov zdravstvenega varstva na potrebe bolnikov s KNB.
Na temelju antropoloških raziskav so pomembna priporočila prebivalcem. Zato se v gospodarstvu zanimajo za načrte, potek in izid naših raziskav, ker imajo v Selški dolini, ki je specifično raziskovalno področje v tovarnah zaposleno lokalno prebivalstvo.
Razvoj zdravstvenega sistema v Sloveniji je potrebno podpreti s kompleksnejšimi analizami zdravstvenih potreb, ki bodo pomenile kakovostni premik v oblikovanju zdravstvene politike.
Na podlagi verodostojnih ekonomskih, administrativnih in kliničnih podatkov bi bilo omogočeno lažje načrtovanje in upravljanje zdravstvenih zavodov oziroma zdravstvenega sistema kot celote..
Družinska medicina je jedro osnovne zdravstvene dejavnosti, ki omogoča neposredni dostop vsem prebivalcem ne glede na naravo njihovih problemov. Z ustreznim preventivnim delovanjem, zgodnjim odkrivanjem bolezni, primarno zdravstvenim pristopom, vodenjem kroničnih bolnikov in paliativno oskrbo ter zdravljenjem na domu in pravočasnim vključevanjem drugih strokovnjakov ter ravni zdravstvene dejavnosti predstavlja najučinkovitejšo in najracionalnejšo obliko organizacije.
Rezultati bodo pomembni za vse udeležence in zainteresirane za proces rehabilitacije: za paciente, zdravstvene strokovnjake, plačnike zdravstvenih storitev, sistem zdravstvenega varstva ter industrijo s področja telerehabilitacijskih storitev. Rezultati bodo spremenili proces rehabilitacije in njene tradicionalne metode. Klinične odločitve in programi rehabilitacije bodo temeljile na realnih podatkih funkcioniranja v pacientovem bivanjskem okolju, vodili in nadzorovali pa jih bodo izkušeni strokovnjaki s terciarne ravni. Trajanje rehabilitacije bo podaljšano in zato bolj učinkovito, rehabilitacijski programi pa bodo za paciente bolj dostopni, tudi v oddaljenih krajih. Končni rezultat bo večja samostojnost ter boljša kakovost življenja vključenih pacientov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Vmesno poročilo
