Projekti / Programi
Raziskave na področju javnega zdravja
01. januar 2015
- 31. december 2018
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
javno zdravje, družinsko medicina, preventiva, rehabilitacija, nalezljive bolezni, duševno zdravje, zdravstveno varstvo, epidemiološko spremljanje, cepljenje
Raziskovalci (23)
Organizacije (3)
Povzetek
Program bo obsegal aktivnosti na področjih družinsko medicine, nalezljivih bolezni, duševnega zdravja, zdravstvenega varstva in rehabilitacijske medicine.
Ključne usmeritve raziskovalnega dela na področju družinske medicine bodo proučevanje vodenja kroničnih bolezni, zlorabo psihoaktivnih substanc, obvaldovanja multimorbidnosti, polipragmazije, duševnih motenj, predvsem depresije. Proučevali bomo komunikacijske in odnosne kompetence zdravnika, moderne informacijske tehnologije, vlogo DM v domačem in mednarodnem okolju, zlasti v jugovzhodni Evropi in v ruralnem okolju, vpliv urbanizacije, večje mobilnost prebivalstva, marginalne skupine, kulturne razlik, prilagoditev preventivne dejavnosti in odkrivanje različnih dogajanj, kot so socialna in zdravstvena izključenost, nasilje, ki lahko prispevajo k slabšemu zdravstvenemu stanju in z zdravjem povezni kakovosti življenja ter edukacijo na področju DM.
Na področju nalezljivih bolezni je razvoj algoritmov, doktrin in uspešne preventive zelo pomemben. Med nalezljivimi boleznimi in okužbami, ki so javnozdravstveni problem so bolezni, ki jih preprečujemo s cepljenjem, akutne okužbe dihal, spolno prenosljive okužbe in okužbe s HIV ter bolnišnične okužbe, zoonoze, bolezni, ki se prenašajo s členonožci, porajajoče bolezni in druge. Determinante nalezljivih bolezni se spreminjajo in zajemajo biotske, abiotske in družbeno-ekonomske dejavnike. Cilji programa so izboljšano poznavanje javnozdravstveno pomembnih povzročiteljev, ocenjevanje nevarnosti in diseminacija informacij, znanja in veščin z uporabo sodobnih komunikacijskih orodij.
Na področju duševnega zdravja bomo osredotočili na pozitivne in negativne indikatorje duševnega zdravja s ciljem da ugotovimo razširjenost nekaterih najpogostejših težav v duševnem zdravju: depresija, anksioznost, stres, samomorilno vedenje. Za analizo podatkov bomo uporabili predvsem kvantitavno raziskovalno metodologijo. Dobljene podatke bomo poskušali razlagati v luči trenutni socioalno ekonomskih sprememb v družbi in najnovejših teorih in pristopov na področju javnega duševnega zdravja.
Program zdravstvenega varstva bo usmerjen v raziskovanje elementov strukture in uporabe sistema zdravstvenega varstva. Opravljene bodo poglobljene analize in projekcije preskrbljenosti z zdravniki in medicinskimi sestrami ter preskušene novejše metode za njihovo načrtovanje. Poleg tega bomo na inovativen način raziskovali značilnosti bolnišničnih in zunajbolnišničnih obravnav.
Z raziskovanjem na področju rehabilitacije bomo pridobili dodatna znanja o zdravju in funkcioniranju oseb z različnimi okvarami ter dokaze o učinkovitosti različnih metod rehabilitacije, telerehabilitacije in podporne tehnologije. Slednje je nujno za kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva ter osnova za pospešitev prehoda obstoječega zdravstvenega sistema v naprednejšega.
Pomen za razvoj znanosti
Pomen za razvoj znanosti bo viden na več področjih.
DRUŽINSKA MEDICINA
Raziskovanje na področju družinske medicine lahko bistveno pripomore k razvoju znanosti na področjih, ki jih raziskuje. Gre predvsem za aplikativni vidik kliničnega raziskovanja (način, kako prevedemo klinična dognanja v prakso), kvalitativno raziskovanje in epidemiološke študije, ki prikazujejo uporabo zdravstvene službe in njeno racionalnost v sistemu zdravstvenega varstva.
NALEZLJIVE BOLEZNI
Program bo dal podlage za oblikovanje izvirnih pristopov na področju varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi do populacije, tarčnih skupin in strokovne javnosti v Sloveniji in za razvoj komunikacijskih orodij.
DUŠEVNO ZDRAVJE
Na podlagi rezultatov bomo dobili možnost vpogleda v različne dejavnike tveganja in varovalne dejavnike duševnega zdravja, njihovo sovplivanje, trende, možnost prepoznavanja ogroženih skupin in najbolj perečih področij duševnega zdravja v Sloveniji. To bo omogočilo razvoj novih hipotez o povezanosti določenih indikatorjev duševnega zdravja in določenih skupin prebivalstva, hkrati pa bodo novi rezultati doprinesli k razvoju dolgoročnega spremljanja indikatorjev duševnega zdravja.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Raziskovanje zdravstvene službe, zdravstvenega varstva in zdravstvenega sistema so podhranjene veje raziskovanja v zdravstvu. S pomočjo okrepitve raziskovalnih prizadevanj na teh področjih želimo doseči predvsem tri cilje: pridobiti nova spoznanja o analiziranih pojavih, okrepiti raziskovalno zmogljivost na teh področjih in afirmirati stroko s pomočjo diseminacije rezultatov.
REHABILITACIJA
Z raziskovanjem bomo pridobili dodatna znanja o zdravju in funkcioniranju oseb z različnimi okvarami ter dokaze o učinkovitosti različnih metod rehabilitacije, telerehabilitacije in podporne tehnologije. Slednje je nujno za kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva. Rezultati bodo osnova za pospešitev prehoda obstoječega zdravstvenega sistema v naprednejšega, ki bi s podporo sodobnih IKT tehnologij v večji meri izpolnjeval potrebe starajoče se populacije in izboljšal kakovost življenja, hkrati pa zmanjševal zdravstvene stroške.
Pomen za razvoj Slovenije
Pomen javnozdravstvenih raziskav za družbeni in ekonomski razvoj države je že zaradi narave stroke velik.
DRUŽINSKA MEDICINA
Družinska medicina (DM) predstavlja jedro osnovne zdravstvene dejavnosti, ki omogoča neposredni dostop vsem prebivalcem ne glede na naravo njihovih problemov. Z ustreznim preventivnim delovanjem, zgodnjim odkrivanjem bolezni, primarno zdravstvenim pristopom, vodenjem kroničnih bolnikov in paliativno oskrbo ter zdravljenjem na domu in pravočasnim vključevanjem drugih strokovnjakov ter ravni zdravstvene dejavnosti predstavlja najučinkovitejšo in najracionalnejšo obliko organizacije sistem zdravstvenega varstva. Z uvedbo referenčnih ambulant je ta koncept v polnosti zaživel tudi v praksi. Proučili bomo delo v ruralnih ambulantah. Komunikacija z bolnikom predstavlja nenadomestljivi vir informacij. Običajno poteka v živo (v ambulanti, na hišnem obisku, v dežurni ambulanti ipd.), občasno po telefonu. Bolj kakovostna komunikacija prinaša večje zaupanje, kar je povezano s potencialno manjšimi stroški – manj nepotrebnih napotitev in diagnostičnih preiskav, ki bi jih bolniki sicer zahtevali, boljše sodelovanje v procesu zdravljenja, bolj verjetno izvajanje preventivnih ukrepov. Telesne in duševne posledice nasilja, pa tudi negativni vpliv na splošno zdravstveno stanje, povzročajo pogostejše vstopanje prizadetih posameznikov v zdravstveni sistem, zato tudi značilno večjo uporabo in obremenitev zdravstvenih storitev. Nepotrebne preiskave in hipermedikacija sodijo med možne posledice neprepoznanih žrtev nasilja v družini. Izboljševanje kakovosti, vsebine in izvajanja edukacije s področja DM na osnovi rezultatov raziskav bo omogočilo razvoj kakovostnejših izvajalcev zdravstvene oskrbe na področju družinske medicine.
NALEZLJIVE BOLEZNI
Program ima neposredne posledice za vse deležnike v državi od zdravstvenih domov do zasebnih zdravnikov in drugih zdravstvenih ustanov na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Lahko ima vpliv tudi na slovensko infrastrukturo še zlasti glede preskrbe s pitno vodo, hrano in tudi na farmacevtsko panogo. Projekt ima lahko tudi neposreden pomen za izvajalce promocijskih kampanj na področju preventivne medicine in promocije zdravja.
DUŠEVNO ZDRAVJE
Raziskovanje duševnega zdravju je ključno za načrtovanje ukrepov za preventivo duševnih težav in promocijo pozitivnega duševnega zdravja, kot tudi za delovanje na socialnem, gospodarskem in drugih področjih. Šele na podlagi ocene stanja prepoznavanja največjih problemov na področju duševnega zdravja, je možno tudi učinkovito, predvsem pa pravočasno ukrepanje in zmanjševanje finančnega in drugega bremena, ki ga skupnosti, družbi in državi prinašajo duševne bolezni in težave.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Program je pomemben zaradi razvoja in uporabe metodologij za načrtovanje zdravstvenih zmogljivosti v Sloveniji ter za vrednotenje njihove učinkovitosti in kakovosti.
REHABILITACIJA
Rezultati bodo pomembni za vse udeležence in zainteresirane za proces rehabilitacije: za paciente, zdravstvene strokovnjake, plačnike zdravstvenih storitev, sistem zdravstvenega varstva ter industrijo s področja telerehabilitacijskih storitev. Rezultati bodo spremenili proces rehabilitacije in njene tradicionalne metode. Klinične odločitve in programi rehabilitacije bodo temeljile na realnih podatkih funkcioniranja v pacientovem bivanjskem okolju, vodili in nadzorovali pa jih bodo izkušeni strokovnjaki s terciarne ravni. Trajanje rehabilitacije bo podaljšano in zato bolj učinkovito, rehabilitacijski programi pa bodo za paciente bolj dostopni, tudi v oddaljenih krajih. Končni rezultat bo večja samostojnost ter boljša kakovost življenja vključenih pacientov.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Letno poročilo
2015,
2016,
2017,
zaključno poročilo
